Predsednika ne damo!
V mestu Baidoa, začasni prestolnici somalijske zvezne države Jugozahod, so se zjutraj spopadle z opozicijo povezane milice in somalijska zvezna vojska. Sprva so iz vojske sporočili, da so se v mestu borili proti uporniški skupini Al Šabab, nakar je nekdanji predsednik zvezne države Jugozahod Abdiaziz Laftagareen razglasil, da so njegovi lojalisti prevzeli nadzor nad središčem mesta. Zvezno ministrstvo za obrambo zdaj poroča, da je vojska ubila približno 30 oboroženih pripadnikov opozicijskih milic, ki jih je po večurni bitki prisilila k umiku iz mesta. Zvezna vojska je nadzor nad mestom sicer prevzela marca, potem ko je tamkajšnja regionalna vlada razglasila, da prekinja odnose z zvezno vlado. Vojska je s tem dotedanjega regionalnega predsednika Laftagareena prisilila k odstopu.
Jutranje spopade v jugozahodni regionalni prestolnici z zvezno vojsko opiše Mustafa Osman z raziskovalnega inštituta za politiko Afriškega roga Balqiis.
Osman predstavi še opozicijske milice, ki so se spopadle z zvezno vojsko.
Sogovornik pojasnjuje, da je vzrok spora med regionalnimi oblastmi in opozicijo na eni ter zvezno vlado na drugi strani marca sprejeta sprememba ustave, ki je vsem voljenim funkcionarjem podaljšala mandat s štirih na pet let. Mandat aktualnega predsednika Hassana Sheikha Mahamuda bi se sicer iztekel 15. maja, tako pa mu je parlament podelil še eno leto.
Kot omenjeno, je zvezna vojska prisilila predsednika regije k odstopu po tem, ko je ta razglasil prekinitev odnosov z zvezno vlado. Marčevsko dogajanje pojasni Osman.
Junija so se zvezna vojska in oborožene opozicijske skupine spopadle v somalijski prestolnici Mogadiš, po poskusu racije opozicije. Nekdanji premier Hassan Ali Khaire je vojsko obtožil, da je napadla sestanek opozicije med pripravami na protest in ga poskusila ubiti, kar je vodilo do nočnega spopada med vojsko in opozicijskimi milicami. Po trditvah policije so milice obstreljevale nekatere soseske s havbicami. Khaire je za tisti dan načrtoval organizacijo protesta proti podaljšanju mandata predsednika Hassana Sheikha Mahamuda za še eno leto. Povezavo med obema spopadoma pojasni Osman.
Poleg letošnje spremembe ustave, ki podaljšuje trajanje mandatov funkcionarjev, je dlje časa razlog spora med zvezno in regionalnimi vladami začasna ustava iz marca 2024. Ta je med drugim uvedla splošno volilno pravico in neposredne volitve namesto posrednih volitev, na katerih so glasovali predstavniki klanov, kar velja tudi za regionalne volitve. Vlada regije Puntland, ki se je leta 1998 enostransko razglasil za avtonomno regijo znotraj Somalije, je v odziv na spremembo razglasila nepriznavanje somalijske zvezne vlade s trditvijo, da si zvezna oblast povečuje moč na račun regionalnih. Naslednji mesec je etiopska vlada sprejela neodvisno diplomatsko delegacijo Puntlanda in z njo podpisala dogovor o gospodarskem sodelovanju. Etiopska vlada si poskuša s podporo regijam v boju z zvezno vlado zagotoviti dostop do morja po neodvisnosti Eritreje oziroma od somalijske zvezne vlade izsiliti pomorski sporazum.
Bitka v Baidoi je tako zadnji v vrsti spopadov med regionalnimi opozicijskimi milicami in uradnimi oboroženimi silami regionalnih vlad na eni ter zvezno vojsko na drugi strani. Teritorialne sile polavtonomne regije Džubaland so se denimo z zvezno vojsko spopadle decembra 2024 po regionalnih volitvah, izvedenih po starem sistemu posrednih volitev proti volji zvezne vlade. Zaradi izvedbe volitev je zvezna vlada ponovno izvoljenega predsednika Ahmeda Madobeja obtožila veleizdaje in ukazala njegovo aretacijo. Teritorialne sile so zvezno vojsko ob podpori etiopske vojske takrat prisilile k umiku iz Džubalanda. Razdrobljenost Somalije opiše sogovornik.
Že tako razkosana Somalija tako še naprej razpada zaradi merjenja moči med njenimi oblastniki.
Dodaj komentar
Komentiraj