Varnostna cona v DobruškOFF vas
Južnoafriške oblasti so vojsko napotile na več krajev po državi, med njimi tudi v Johannesburg in Cape Town, s pojasnilom, da bodo vojaki pomagali v boju proti nasilnim tolpam in nezakonitemu rudarjenju. Napotitev vojske sledi februarskemu odloku južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose, s katerim je ukazal napotitev dva tisoč dvestotih vojakov v pet od devetih provinc v državi kot pomoč lokalni policiji. Podoben odlok je Ramaphosa podpisal že leta 2023, ko je napotil tri tisoč vojakov v boj proti nezakonitemu rudarjenju, julija 2021 pa je vojski dal pooblastila za zatrtje protestov proti aretaciji svojega predhodnika, Jacoba Zume. Obenem je bila južnoafriška vojska pooblaščena za izvajanje karantenskih odlokov med pandemijo.
Na Haiti so prispeli vojaki iz Čada, prvi člani tako imenovane »Sile za zatrtje tolp« oziroma GSF, ki je del mednarodne varnostne misije Združenih narodov, katere namen je boj proti nasilnim tolpam. GSF bo tekom misije predvidoma obsegala 5500 vojakov iz več držav in nadomestila mednarodno varnostno misijo, ki jo v Haitiju že od leta 2023 vodi Kenija. Za razliko od slednje, ki zgolj sodeluje s haitijsko policijo, bo GSF imela pooblastila za aretacijo oseb, za katere sumi, da so člani tolp. Haiti se sooča z nasiljem tolp že od uboja predsednika Jovenela Moiseja leta 2021, poleg tega pa na otoku že od leta 2016 niso bile izvedene predsedniške volitve. Leta 2023 je potekel tudi mandat parlamentu, zato otoku skozi dekrete vlada Prehodni predsedniški svet.
Belgijske in alžirske oblasti so podpisale migracijski dogovor, ki določa hitrejši proces vrnitve za Alžirce, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Belgiji. Prav tako Alžircem, ki imajo diplomatski ali pa službeni potni list, omogoča vstop v Belgijo brez vize. Po novem dogovoru je odlok za vrnitev veljaven trideset dni in ne zgolj 24 ur, kot je veljalo do sedaj, hkrati se skrajša obdobje identifikacije oseb kot alžirskih državljanov od nekaj mesecev na 15 dni. Belgijske oblasti so lani več kot dva tisoč dvesto osebam, za katere trdijo, da so alžirski državljani brez dovoljenja za prebivanje, izdale odlok o vrnitvi v Alžirijo. Od teh so jih 85 deportirale. Dogovor mora po podpisu potrditi še belgijski parlament.
Vojski ZDA in Izraela nadaljujeta z napadi na Iran. Bombardirali sta Teheran, Isfahan, Širaz in mesto Larestan na jugu države. Zračni napad so imperialisti izvedli na dom nekdanjega iranskega ministra za zunanje zadeve Kamala Kharazija, v katerem so ubili njegovo ženo, njega pa huje ranili. Od začetka vojne je ameriško–izraelska imperialistična naveza v zračnih napadih ubila več kot dva tisoč Irank in Irancev. Napade sta vojski razširili tudi v Irak, kjer so združene ameriško-izraelske sile bombardirale vojaško bolnišnico baze na zahodu države, saj so bili, kot trdijo, tam prisotni člani Ljudskih mobilizacijskih sil, krajše PMF, iraško-šiitskih paravojaških sil. V napadu so ubile sedem ljudi in jih ranile trinajst. Iran je v odgovor izvedel več povračilnih raketnih napadov na Združene arabske Emirate in Izrael. Sionistična tvorba medtem širi svojo drugo fronto. V obstreljevanju Bejruta je izraelska vojska ubila sedem ljudi, tarča napada pa je bil poveljnik južne fronte antisionističnega odporniškega gibanja Hezbolah, ki so ga sile ubile. Od ponovnega odprtja fronte v Libanonu so izraelske genocidne sile ubile več kot tisoč ljudi, z juga Libanona pa so z bombardiranjem nasilno izgnale že več kot milijon ljudi.
Združene države Amerike so umaknile sankcije proti Delcy Rodríguez, začasni predsednici Venezuele, ki je položaj prevzela po ameriški ugrabitvi predsednika Nicolasa Madura januarja. Od takrat je ameriška vlada umaknila sankcije več venezuelskim podjetjem, predvsem v naftnem sektorju, po tem, ko je Rodríguez ameriškemu kapitalu omogočila vstop na venezuelski trg. Sankcije proti Rodríguez so stopile v veljavo leta 2018, ko je prevzela položaj podpredsednice Venezuele. Zaradi njih je bilo zamrznjeno njeno premoženje v ZDA, hkrati pa ni mogla poslovati z ameriškimi podjetji.
Po Metelkovi in Žabjaku je Policijska uprava Novo mesto v skladu s Šutarjevim zakonom za varnostno tvegano območje razglasila tudi romsko naselje Dobruška vas v Škocjanu. Policijska uprava trdi, da gre za območje, kjer obstaja visoka verjetnost »pojavljanja množičnega izvrševanja kaznivih dejanj in prekrškov, ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi in premoženja«, zaradi česar je vzpostavitev varnostno tveganega območja upravičena. Šutarjev zakon policiji na varnostno tveganih območjih omogoča dodatna pooblastila, kot je raba tehničnih sredstev za nadzor, na primer optične prepoznave registrskih tablic. Policiji prav tako povečuje pristojnosti za intervencije in izvajanje tako imenovanih varnostnih akcij.
Mestna občina Maribor je pripravila odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o gradnji sežigalnice odpadkov v občini. Odlok bodo še ta mesec obravnavali mestni svetniki, v primeru, da bo potrjen, pa bo referendum o sežigalnici prvi posvetovalni referendum v zgodovini Maribora. Štajerska prestolnica je tako že druga mestna občina, ki napoveduje posvetovalni referendum o gradnji sežigalnice odpadkov, po tem, ko je podoben referendum na začetku tedna napovedal ljubljanski župan Zoran Janković.
Dodaj komentar
Komentiraj