7. 5. 2026 – 14.00

Stavka bolivijskih učiteljOFF

Vir: Risba avtorice prispevka
JNIM nadaljuje z napadi, srbski študentje v blokadi
Vir: Magharebia/Flickr/CC BY 2.0
1. 5. 2026 – 17.00
Ofenziva Džamaat Nusrat Al Islam Val Muslimin in Azavadske osvobodilne fronte

Pripadniki milice Džamat Nusrat Al Islam Val Muslimin, krajše JNIM, nadaljujejo z izvajanjem napadov v Maliju. Tokrat je oborožena skupina, sicer malijska zaveznica Al Kajde, vdrla v osrednji zapor Kenierobe in na svojih kontrolnih točkah ob vstopu v prestolnico Bamako zažgala več tovornjakov, ki so iz Maroka prevažali hrano v prestolnico. V zaporu, ki se nahaja približno 60 kilometrov jugozahodno od prestolnice, je trenutno zaprtih približno dva tisoč petsto oseb. Med njimi so po poročanju Al Džazire tudi pripadniki te skupine in tuareške separatistične Azavadske osvobodilne fronte, ki so pred slabima dvema tednoma izvedli koordinirane napade na položaje malijske vojaške vlade.

Vir: Wikimedia Commons (Diego Delso), prirejeno
20. 10. 2025 – 17.00
Drugi krog predsedniških volitev v Boliviji

V bolivijski prestolnici La Paz se je na stotine učiteljev iz Konfederacije urbanih delavcev v izobraževanju Bolivije pridružilo tretjemu dnevu protivladnih protestov po državi. Protestniki so se zbrali predvsem v bližini trga Murillo pred stavbo parlamenta ter z metanjem petard in paradižnikov poskušali prebiti policijsko barikado. Policisti so nad protestniki uporabili solzivec. Učitelji zahtevajo odstop ministrice za šolstvo Beatriz Garcíe, ker se zavzema za reforme, ki bi onemogočile državno financirano in brezplačno izobraževanje. Medtem je na ducate delavcev iz predelovalne industrije za par ur zasedlo sedež ministrstva za delo, pri čemer so zahtevali odstop ministra Edgarja Moralesa. Policisti so kasneje nekatere delavce med njimi aretirali. Protesti so se pričeli po tem, ko je sindikat Bolivijska centralna organizacija, krajše COB, vse delavce pozval, da se od prvega maja priključijo k stavki, ki bo trajala do izpolnitev zahtev. Sindikat namreč zahteva 20-odstotno zvišanje plač v tem letu, zaustavitev privatizacije državnih podjetij ter odpravo zakona o zemlji, ki bi prizadela kmete in domorodce iz Amazonije.

17. 9. 2022 – 15.00
O notranji in zunanji politiki Salomonovih otokov

Parlament Salomonovih otokov je izglasoval nezaupnico proti premierju Jeremiahu Manelu in ga s tem tudi odstavil s funkcije. Proti premierju je glasovalo 26 poslancev, 22 jih je izkazalo podporo. Manele bo dokončno zapustil položaj premierja, ko ga bo uradno razrešil še duhovnik in generalni guverner države Sir David Tiva Kapu. Splošno nezaupanje vladi nacionalne enotnosti in transformacije je bilo izkazano že marca, ko je 10 ministrov koalicijske stranke Peoples First odstopilo s svojega položaja in so nekateri poslanci prestopili v opozicijske stranke. Zatem je Manele sedem tednov zavračal sklic parlamenta, vendar je pritožbeno sodišče prejšnji petek odločilo, da mora parlament sklicati do današnjega dneva. Manele je v svojem mandatu, ki je trajal od maja 2024, sicer prestal dve nezaupnici.

V bocvanski prestolnici Gaborone sta ruandski predsednik Paul Kagame in bocvanski predsednik Duma Boko podpisala šest bilateralnih sporazumov na področjih, kot so diplomacija, rudnine, obramba in naložbe. Natančneje, podpisala sta sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sporazum o zračnem prometu, memorandum o soglasju glede odprave vizumov, soglasju na področju zdravstva, soglasju na področju gospodarstva, trgovine in naložb ter memorandum o soglasju med bocvanskim centrom za naložbe in trgovino ter ruandskim razvojnim svetom.

Vir: Flickr; All Creative Commons
16. 12. 2024 – 17.00
Razglasitev vojnega stanja v Južni Koreji in odstavitev predsednika

Južnokorejsko pritožbeno sodišče v Seulu je zmanjšalo zaporno kazen nekdanjemu premierju Hanu Daksuju s triindvajsetih na petnajst let zaradi kaznivih dejanj, povezanih z razglasitvijo vojnega stanja decembra 2024. Kazen je sodišče omililo za osem let zaradi Hanovega več kot petdesetletnega opravljanja dolžnosti javnega uslužbenca. Poleg tega na sodišču navajajo pomanjkanje dokazov o Hanovem aktivnem vodenju ali načrtovanju razglasitve vojnega stanja. Februarja je seulsko osrednje sodišče nekdanjemu predsedniku Junu Sakjalu dosodilo dosmrtno zaporno kazen zaradi vodenja odpora.

Vir: Blokada PFNS, Twitter
3. 11. 2025 – 17.00
Ćaciji napadli študentske protestnike v Beogradu

Študenti v blokadi so v večernih urah blokirali Avijatičarski trg v Zemunu zaradi aretacije študenta fakultete za kmetijstvo Lazarja Mišića. Protestniki so se okoli sedme ure zvečer zbrali pred Palačo Srbije in sedežem Uprave kriminalistične policije. Med blokado jim je policijski uslužbenec sporočil, da so študenta premestili na policijsko postajo Savski Venac in mu odredili 48-urno pridržanje, ter naznanil, da ga bodo sicer že jutri zjutraj izpustili. Protestniki so kljub temu nadaljevali z blokado in se uro in pol kasneje pod geslom »Lazar je naš« odpravili do trga. Lazarja Mišića so policisti pridržali na letališču Nikola Tesla, ker ga obtožujejo pozivanja k rušenju ustavnega reda, natančneje načrtovanja blokade avtoceste in termoelektrarne Nikola Tesla v Obrenovcu. Policija je sprožila tudi preiskavo stanovanja njegove družine.

Študenti medicinske fakultete v Beogradu so vložili kazenske ovadbe zoper tri člane volilne komisije za volitve v študentski parlament. Obtožili so jih ponarejanja izidov glasovanja, uničevanja volilnih glasovnic in ponarejanja uradne listine. Natančneje, stranka SINAPSA, v kateri so študentje v blokadi, trdi, da je 209 glasovnic drugačne barve in da so vse imele obkroženo ime stranke Zdravniškega kroga, ki je v tokratnih volitvah tudi zmagala.

Sindikat kulture Črne gore je danes organiziral polurno opozorilno stavko v vseh kulturnih ustanovah po državi zaradi neizpolnitev zahtev po zvišanju plač kulturnikov. Sindikat namreč zahteva 30-odstotno zvišanje plač vseh zaposlenih v kulturi. Iz sindikata sporočajo, da sta naraščajoča inflacija in povišanje cen osnovnih dobrin kulturnike pahnila v nestabilne življenjske okoliščine.

Predstavniki sindikalnih central so na novinarski konferenci pred sejo skupnega parlamentarnega odbora, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, poudarili, da vabila na sejo niso prejeli. Sindikalisti so namreč na predsednika skupnega odbora Zvonka Črnača iz stranke SDS naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo. Sindikati v primeru, da parlament sprejme zakon, napovedujejo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Spomnimo, zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resni.ce. Državni zbor ga je prejšnji teden v nadaljnjo obravnavo poslal s 47 glasovi za in 21 proti. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi