Romunski socialdemokratski OFF
V Romuniji je iz vladne koalicije izstopila stranka socialdemokratov, krajše PSD. Stranka je premierja Ilijo Bolojana, predsednika Nacionalne liberalne stranke, pozvala k odstopu, v nasprotnem primeru bodo zapustili vladno koalicijo. Socialdemokrati so s 93 poslanci v 330-članskem parlamentu največja stranka v romunskem parlamentu. V PSD so zlasti nezadovoljni z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada. Med njimi so zamrznitev plač in pokojnin v javnem sektorju ter zmanjšanje javnih izdatkov in števila delovnih mest v javni upravi. Bolojanova vlada je ukrepe sprejela zaradi pogojevanja institucij Evropske unije, ki v zameno za izplačilo približno 11 milijard evrov evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost oziroma skoraj polovice vseh dodeljenih evropskih sredstev, zahteva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja do avgusta.
Ekonomsko finančno sodišče v Alžiru je nekdanjega alžirskega ministra za industrijo in farmacevtsko proizvodnjo Alija Aouna obsodilo na pet let zapora zaradi korupcije. Nekdanji minister, ki je funkcijo opravljal med letoma 2022 in 2024, je bil s štirimi visokimi uradniki obsojen korupcije, slabega upravljanja ter nezakonitega dodeljevanja industrijskih in investicijskih pogodb, predvsem v zvezi s trgovino z odpadki iz železa in bakrenimi ostanki.
Združene države Amerike so napovedale, da bodo v četrtek gostile drugi krog pogovorov med Libanonom in Izraelom. Ti bodo potekali prvič, odkar je prejšnji teden začelo veljati premirje med šiitskim gibanjem Hezbolahom in sionisti. Pogovorom z izraelskim agresorjem nasprotuje Hezbolah, libanonski predsednik Džozef Aun pa poudarja, da ti niso popuščanje, ampak izkaz odgovornosti. Kljub premirju je izraelska okupacijska sila nadaljevala napade. V petek je uničila most Kasmija, ki povezuje okrožji Tira in Sidona, bombardirala dolino Beka na vzhodu in cesto, ki povezuje Bejrut s sirsko prestolnico Damask.
Evropsko sodišče je zavrnilo madžarsko prepoved dostopa otrok do LGBTIQ+ vsebin in državi naložilo razveljavitev sporne zakonodaje. Zakon, sprejet leta 2021, v imenu zaščite otrok pred škodljivo vsebino prepoveduje promocijo homoseksualnosti in transspolnosti v medijih, dostopnih otrokom. Lani je vlada Viktorja Orbána prepovedala parado ponosa in pooblastitila policijo, da uporabi biometrične kamere za identifikacijo organizatorjev in udeležencev. Kljub porazu Viktorja Orbána prihodnost LGBT skupnosti na Madžarskem ni jasna, saj se je v svoji kampanji novoizvoljeni Péter Magyar teme bolj kot ne izogibal. Evropska komisija sicer lahko sprejme nadaljnje ukrepe in zahteva finančne kazni, če Madžarska ne bo izpolnila sodbe.
Za mesto podpredsednika državnega zbora se bosta potegovala dva kandidata, in sicer Danijel Krivec in Franc Križan. Krivca je predlagala stranka SDS, Križana, sicer člana stranke Demokrati, pa poleg njegove stranke še stranka Resni.ca. Poslanci bodo o kandidatih odločali na današnji izredni seji. Za izvolitev podpredsednika je potrebna večina glasov vseh poslancev. Na seji bodo poslanci glasovali še o predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles državnega zbora ter predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora.
Socialni demokrati so v parlament vložili predlog novele kazenskega zakonika. Med drugim predlagajo, da se kot umor kvalificira tudi odvzem življenja, do katerega pride zaradi stopnjevanja čustvenih, spolnih ali drugih fizičnih zlorab v družinski ali drugi trajnejši skupnosti ali po razpadu takšne skupnosti in je dejanje s preteklo skupnostjo povezano. Tako bi omenjena točka zajela tako femicide kot druge umore v omenjenih skupnostih, na primer umore staršev, starih staršev, otrok in partnerjev ob izpolnjevanju pogoja predhodnega nasilja ali zlorabe. Predlog novele obravnava tudi vprašanje jezikovne dvojine. Pri kaznivem dejanju posilstva in spolnega nasilja predlagajo jasnejši zapis o številu več storilcev. Predlog sledi odmevni sodbi višjega sodišča v Kopru, ki je dva spolna napadalca, na prvi stopnji obsojena na leto dni zapora, obsodilo na pogojno kazen, saj naj bi več oseb zaporedoma pomenilo najmanj tri, ne najmanj dveh storilcev. Temu je pritrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je v sodbi sklenilo, da več oseb pomeni le tri ali več storilcev.
Akademskih petnajst:
Pred tednom dni je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo nov pravilnik o učbeniškem skladu, na osnovi katerega bodo brezplačna učna gradiva, do katerih so bili do sedaj upravičeni le učenci v prvem triletju osnovne šole, omogočena tudi četrtošolcem. Po novem bodo tudi gradiva za domače branje del učbeniškega sklada, a zanje niso predvidena namenska sredstva. Šolski knjižničarji pri tem opozarjajo na tveganje, da se bodo že tako omejena sredstva za nakup knjižničnega gradiva preusmerjala v učbeniške sklade, kar bi knjižnične zbirke omejilo predvsem na obvezna gradiva in jih na ta način osiromašilo.
Prejšnji torek je na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor svet zavoda razrešil ravnatelja Jožeta Povšina zaradi očitkov o netransparentni porabi javnih sredstev in oškodovanja občin ustanoviteljic. Ravnatelj je po besedah preddvorskega župana Roka Robleka na stroške zavoda najel odvetniško družbo, ki zastopa njega osebno proti svetu zavoda, zaradi kršenja načela nasprotja interesov pa zadevo preučuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Občina bo od sveta šole zahtevala glasovanje o sklepu tožbe ravnatelja, ta pa bi moral v primeru uspešne tožbe vrniti vsa sredstva, ki so bila porabljena zaradi netransparentnih odločitev. Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja mora svet zavoda svoj predlog za razrešitev ravnatelja posredovati še v mnenje ministru, ki o tem sprejme dokončno odločitev.
Poglejmo še v tujino. V Zagrebu je v soboto potekal množičen protest, na katerem je več sindikalnih zvez, med njimi tudi Akademski sindikat, ki združuje zaposlene v visokem šolstvu in znanosti, zahtevalo višje plače in pokojnine ter izrazilo nezadovoljstvo nad draginjo. V Akademskem sindikatu so k udeležbi povabili predvsem ravnatelje, dekane in rektorje, za katere pravijo, da bi morali še posebej podpirati zahteve svojih zaposlenih. Hrvaški minister za znanost, izobraževanje in mladino Radovan Fuchs je v odziv na napovedano udeležbo sindikata na protestu izjavil, da ne vidi razloga za zvišanje plač v izobraževanju in znanosti. Zatrdil je še, da so se te od leta 2016 zvišale za več kot 100 odstotkov ter da so plače vzgojiteljev in učiteljev višje od povprečne plače na Hrvaškem.
Predstavniki makedonskega Neodvisnega akademskega sindikata so se prejšnji teden na lastno pobudo sestali z ministrico za izobraževanje in znanost Vesno Janevsko. Podali so ji svoje pripombe na paket novih zakonov o visokem šolstvu, znanstvenem raziskovanju in zagotavljanju kakovosti, ki bo ta mesec predložen parlamentu. V sindikatu so želeli odpraviti določbe, ki pomenijo vpletanje v avtonomijo univerz. Ministrstvu namreč med drugim omogočajo zapiranje, preoblikovanje ali združevanje univerz, odločanje o naložbah in razvoju univerz prek nacionalnega sveta za visoko šolstvo ter poseganje v kadrovsko avtonomijo visokošolskih in znanstvenih zavodov. Kot sporne so izpostavili še podaljšanje mandata za rektorje in dekane, zmanjšanje vloge senatov ter ukinitev določbe o tajnih in neposrednih volitvah predstavnikov v dekanskih upravah. Po sestanku so v sindikatu izjavili, da velika večina njihovih predlogov za izboljšanje zakonov ni bila sprejeta.
Velika Britanija je napovedala, da se bo šest let po izstopu iz Evropske unije ponovno priključila mreži študentskih izmenjav Erasmus, pri čemer pričakujejo, da bo možnost že v prvem letu koristilo več kot sto tisoč študentk. Ob izstopu iz EU je imela Velika Britanija sicer možnost ostati v programu, vendar se je takratni predsednik vlade Boris Johnson temu odpovedal, saj je Erasmus izmenjave oklical za izredno drage.
V gosto poseljenem območju Al Mavasi v Han Junisu na jugu Gaze je ameriška nevladna organizacija Scholars Without Borders s pomočjo donacij ustanovila tako imenovano »univerzitetno mesto«, začasni akademski prostor, ki je namenjen vračanju študentov v predavalnice. Vzpostavili so šest predavalnic, ki sprejmejo do 600 študentov na dan, prav tako pa so uredili dostop do interneta, ki ga omogočajo sončne celice. Prostor deluje po tedenskem urniku, pri čemer je vsak dan dodeljen drugi akademski ustanovi, v pobudo pa sta se med drugim vključili Islamska univerza v Gazi in Univerza Al Azar. Izrael je v Gazi sistematično poškodoval ali uničil vse univerze, na jugu je povsem onesposobil vse ustanove, nekaj kampusov v severni Gazi pa je bilo sicer delno obnovljenih, a so njihove zmogljivosti še vedno izjemno omejene.
Dodaj komentar
Komentiraj