Univerzitetni blok kriminološke konference o Palestini
Pozdravljene in pozdravljeni v današnjem palestinsko obarvanem univerzitetnem bloku. Z nekaj tovariške programske rošade z našo redakcijo za kulturo in humanistične vede nas poslušate dan pozneje kot običajno, da smo lahko ujele in popisale Kriminološko konferenco o Palestini ter spregovorile z nekaterimi povabljenimi predavatelji in predavateljicami. Danes vas v našem bloku tako čaka oddaja Kaj pa univerza o vplivu genocida v Palestini na palestinske otroke in izobraževanje. V drugem delu oddaje sledi intervju z Shahinaz Geneid, predavateljico na današnjem drugem dnevu konference in članico Palestinske kampanje za akademski in kulturni bojkot Izraela. V torek ob dvanajstih pa boste lahko prisluhnile intervjuju z Robinom in Marie iz kolektiva Stop Academic Complicity.
Vpliv genocida na palestinske otroke in izobraževanje
Včeraj in danes na Pravni fakulteti poteka mednarodna kriminološka konferenca z naslovom Criminological perspective on Palestine: Legal responses and Academic Complicity in Times of Genocide. Kot je zapisano na spletni strani pravne fakultete, je konferenca namenjena razpravi o tem, kako lahko kriminologija prispeva k razumevanju in kritični obravnavi državne kriminalitete, zlasti kršitev, ki jih je Izrael zagrešil v Palestini, ter vprašanj odziva akademske skupnosti.
V današnjem Univerzitetnem bloku bomo najprej pregledale del vsebine včerajšnjega prvega dneva konference. Vsebina, ki jo bomo obravnavale, se nanaša na vpliv genocida na palestinske otroke in izobraževanje v Palestini. To temo sta v svojih predstavitvah naslovili Fernanda Jansen Mila Catanho z Univerze Arden v Združenem kraljestvu in Marijke Van Buggenhout, profesorica mladinske kriminologije na Univerzi v Bruslju.
Od 7. oktobra 2023 je po podatkih Unicefa Izrael v Palestini ubil več kot 21 tisoč otrok, več kot 44 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Poleg tega jih ima več kot 11 tisoč resne poškodbe, ki zahtevajo dolgotrajno rehabilitacijo in lahko vodijo v trajno invalidnost. Skoraj milijon otrok je bilo izpostavljenih travmatičnim izkušnjam, ki jih bodo spremljale celo življenje. Velika težava v Gazi je tudi podhranjenost in širitev nalezljivih bolezni, ki dodatno ogrožajo življenja palestinskih otrok. Med drugim je v zadnjem času prisoten tudi porast v številu palestinskih otrok v izraelskem ujetništvu. Po zadnjih podatkih Izraelske zaporniške službe je bilo do konca decembra pridržanih 351 palestinskih otrok, 180 otrok pa je v upravnem priporu brez obtožb ali sojenja.
Nazadnje je Izrael uničil skoraj vse izobraževalne ustanove v Palestini ter ubil številne palestinske učiteljice in akademičarke, kar je privedlo do uničenja palestinskega izobraževalnega sistema. Večina palestinskih otrok tako že skoraj dve leti ni bila deležna formalnega izobraževanja. Unicef je lani decembra začel s projektom postavljanja začasnih šolskih prostorov v Palestini. Trenutno je otrokom v Gazi na voljo okrog 100 tovrstnih učnih prostorov. Palestinski otroci se sicer v njih učijo zgolj osnovne predmete, med katere sodijo arabščina, angleščina, matematika in naravoslovje.
Catanho se v svoji raziskavi osredotoča na organizirano nasilje nad palestinskimi otroki kot primer državnega zločina. Opozarja, da so palestinski otroci izvzeti iz varnega in zaščitenega otroštva.
Raziskovalka opozarja še, da se je napad na Gazo za razliko od prejšnjih primerov množičnega nasilja odvijal v razmerah globalne vidnosti. Palestinci so lahko tako dokumentirali smrti, poškodbe in stradanje palestinskega prebivalstva na družbenih omrežjih in preko neodvisnega novinarstva. Kljub medijski poplavi dokumentacije o škodi, povzročeni otrokom, pa do pravne in politične odgovornosti Izraela ni prišlo.
Buggenhout se v svoji raziskavi, kot Catanho osredotoča na organizirano uničenje otroštva palestinskih otrok v Gazi. Njena raziskava temelji na obisku Zahodnega brega konec januarja letošnjega leta. Tam je sodelovala v večdnevni delavnici, ki je združevala palestinske in belgijske akademike, pedagoge, strokovnjake za duševno zdravje, organizacije in kulturne delavce. Čeprav njena univerza sprva ni bila naklonjena obisku Palestine, avtorica pove, zakaj je bila izkušnja zanjo tako pomembna.
Buggenhout poudarja, da Izrael v Palestini ne napada zgolj teritorija, temveč se osredotoča tudi na sistematično napadanje izobraževanja in otrokove subjektivnosti, torej zmožnosti, da sebe povezujejo s svojim okoljem, družino in skupnostjo. Z nadzorovanjem prostora, gibanja in znanja Izrael drobi družbeno življenje in palestinsko skupnost. Avtorica v tem kontekstu v svoji raziskavi omenja pojem educid. Ta se nanaša na namerno in množično uničenje izobraževanja na določenem območju. Pojasni, na katere različne načine Izrael uničuje izobraževanje v Gazi in kakšne so posledice.
Med potekom večdnevne delavnice na Zahodnem bregu so kot zelo pomembne za ohranjanje otrokovega učenja prepoznali tako imenovane Safe Learning Spaces oziroma varne prostore za učenje. Ponekod jih sicer imenujejo tudi tretji prostori ali Safe and Transitional Learning Spaces. Kot pove avtorica, gre za prostore, ki delujejo preko umetnosti in ustvarjalnega izražanja. Nahajajo se po celotni Palestini, nekateri pa obstajajo že od začetka prve intifade leta 1989. Kot poudarja, so ti nadvse pomembni predvsem v času okupacij, Izraelovega genocida in nasilja, saj so ključni za preživetje, vključevanje, ustvarjanje pomena in skupni upor. Varni prostori za učenje tako ponujajo prostor, ki je del izobraževalnega procesa, hkrati pa nudi možnost ekspresije in političnega diskurza.
Buggenhout predstavi primer takega prostora v Palestini. Gre za neprofitno izobraževalno organizacijo Tamrski inštitut za izobraževanje skupnosti. Nastal je leta 1989 v času prve intifade kot nujen odgovor na potrebo po palestinski skupnosti.
Predavateljico smo po predavanju vprašale, kaj so najpogostejše aktivnosti v teh prostorih.
Pojasnila je tudi, zakaj so v trenutni situaciji ti prostori za palestinske otroke bolj pomembni od klasičnih izobraževalnih ustanov.
Raziskovalka si je skupaj s kolegi zastavila cilj širše implementacije teh prostorov, saj jih na nekaterih področjih Palestine primanjkuje. Prav tako je izpostavila željo po vključitvi teh prostorov v osnovnošolsko izobraževanje. Buggenhout na koncu poudari širši pomen varnih prostorov za učenje.
V trenutnem času Izraelovega genocida ter pasivnosti evropskih in drugih držav se nam pogosto zdi, da zgodba Palestine ne ponuja optimistične prihodnosti. Vendar ravno primeri, kot so varni prostori za učenje v Gazi, prikazujejo nekaj upanja za palestinsko ljudstvo. Ti namreč dokazujejo, da Palestinci kljub nasilju in težkim razmeram niso obupali, temveč na svoj način oblikujejo lastni tihi upor in ohranjajo skupnost.
Skladba: Coming of Age izvajalca Hazelwood
Licenca: Free to use https://freetouse.com/music
Intervju s Shahinad Geneid
Dodaj komentar
Komentiraj