OFF Thaçija
Specializirani senati za Kosovo v Haagu so v prvostopenjski sodbi obsodili nekdanjega vodjo Osvobodilne vojske Kosova, krajše UÇK, Hashima Thaçija na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov, storjenih med oboroženima spopadoma na Kosovu in severu Albanije v letih 1998 in 1999. Thaçija je sodišče spoznalo za krivega nezakonitega odvzema prostosti, surovega ravnanja, mučenja in umorov. Sodišče je obsodilo tudi njegove sodelavce Jakupa Krasniqija na 25 let zapora, Kadrija Veselija na 18 let, Rexhepa Selimija pa na 13 let. Vsi štirje so bili med vojno med političnimi in vojaškimi voditelji UÇK, po vojni pa so zasedli visoke položaje v kosovskih institucijah. Več tisoč ljudi se je zbralo v središču Prištine, kjer so prvostopenjsko sodbo pospremili z žvižgi in vzkliki nezadovoljstva. Protestniki so se zbrali tudi v Haagu, pred stavbo Specializiranih senatov za za Kosovo. V Prištini je v soboto potekal tako imenovani »Pohod za svobodo«, na katerem se je prav tako zbralo več tisoč ljudi v podporo danes obsojenim.
Republiška volilna komisija Srbije je Študentski listi – študenti zmagujejo v Srbiji odobrila kandidaturo na predčasnih parlamentarnih volitvah, potem ko so študenti v blokadi listo s podpisi podpore vložili v ponedeljek. Poleg tega so predstavniki Študentske liste predstavili svoj program. Program je razdeljen na enajst točk, razporejen pa je v tri vsebinske sklope. Prvi se osredotoča na boj proti korupciji, drugi na depolitizacijo institucij in reformo izobraževanja, tretji pa na gospodarske in socialne ukrepe. V programu je navedena tudi ustanovitev specialne tožilske policije, ki bi samostojno preiskovala korupcijo in »brez političnih ovir aretirala odgovorne«. V programu se je študentska lista zavzela tudi za lustracijo javnih funkcionarjev in preiskavo izvora njihovega premoženja. Napovedujejo tudi »osvoboditev medijev«. To vključuje preiskovanje odgovornosti novinarjev in vodstev medijev za širjenje sovražnega govora, deblokado Regulatornega telesa za elektronske medije in večanje vloge Sveta za tisk pri nadzoru zakonitosti delovanja medijev. Na Študentski listi je sicer 250 kandidatov, vodi pa jo kardiolog in profesor na Univerzi v Novem Sadu Ilija Srdanović. Več strank opozicije, med njimi Zeleno-levi front in Gibanje svobodnih državljanov, se je odpovedalo kandidaturi v podporo Študentski listi. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je za 27. september napovedal odstop s položaja predsednika države. Nato se bo, kot je dejal, podal v kampanjo za državnozborske volitve, napovedane za 25. oktober. Vladajoča Srbska napredna stranka je odločila, da bo Vučić nosilec njihove liste in kandidat stranke za premierja.
Turška policija je med protestom v Istanbulu, organiziranim zaradi racij in aretacij članov LGBTQ+ skupin konec tedna, pridržala najmanj 150 ljudi. Protestniki so zahtevali izpust aretiranih konec tedna med policijskimi racijami v pisarnah organizacij, gej klubih in na domovih aktivistov v 15 provincah. Policija je med racijami pridržala čez 60 ljudi in jih 16 kasneje aretirala, pri tem pa je sprožila preiskavo proti 162 ljudem in trinajstim podjetjem. Poleg tega je policija blokirala dostop do spletnih strani in računov na družbenih omrežjih različnih LGBTQ+ skupin in Twitter račun turške izpostave mednarodne nevladne organizacije Amnesty International. Policijska akcija z imenom »Moja družina je varna« je bila po navedbah ministrstva za pravosodje namenjena zaščiti otrok in družinskih vrednot. Turška vlada od leta 2015 prepoveduje parade ponosa, policija pa nasilno preprečuje tudi javna zbiranja kvir skupnosti.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po podatkih časnika Washington Post odobrila prodajo bomb Izraelu v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov preko programa za tuje vojaško financiranje, kar je največja posamična ameriška prodaja orožja Izraelu v zadnjih letih. Združene države Amerike bodo Izraelu dostavile 40 tisoč bomb, od tega 20 tisoč bomb tipa MK 84, za »splošno uporabo« in 20 tisoč bomb, ki so zasnovane za varnejše skladiščenje na ladjah. Bombe tipa MK 84, ki tehtajo 900 kilogramov, so Združene države Amerike razvile med Zalivsko vojno v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, veljajo pa za ene najbolj uničujočih vrst bomb. Ob eksploziji bombe se namreč kovinski drobci – ki lahko prebijejo debel beton – razpršijo po območju, velikem čez sto kvadratnih metrov.
Ostajamo pri ameriških imperialistih. Spodnji dom parlamenta Združenih držav Amerike je z 220 glasovi za in 204 glasovi proti podprl resolucijo o vojnih pooblastilih, katere cilj je končanje ameriško-izraelske vojne v Iranu. Za resolucijo je glasovalo še sedem republikancev, ki so doslej glasovali proti tovrstnim resolucijam. Spodnji dom ameriškega parlamenta je podobni resoluciji podprl že junija in julija, a ju je Trump obakrat blokiral s svojo pravico veta.
Energetsko ministrstvo Saudove Arabije je napovedalo zmanjšanje pošiljk nafte v Evropo v septembru, potem ko so v začetku tedna droni poškodovali njen tisoč dvesto kilometrov dolg naftovod. Do nadaljnjega je savdsko državno naftno podjetje Aramco odpovedalo tudi natovarjanje surove nafte v rdečemorskem pristanišču Janbu. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump vztraja, da so črpalne postaje naftovoda sestrelili iranski droni, je vlada Saudove Arabije za dronske napade okrivila iraške paravojaške milice. Začasno zaprtje naftovoda Vzhod-Zahod je savdska vlada obelodanila v začetku tedna, potem ko so naftovod iz smeri Iraka zadeli dronski napadi. Poškodovani naftovod je Saudovi Arabiji – največji izvoznici surove nafte na svetu – doslej omogočal izvoz nafte mimo Hormuške ožine.
V prestolnici Demokratične republike Kongo Kinšasi in mestih Lubumbaši ter Uvira je policija s solzivcem razgnala več sto protestnikov proti ustavnim reformam, ki bi predsedniku Félixu Tshisekediju omogočile kandidiranje za tretji mandat. Vlada je proteste prepovedala, policija pa je vsaj deset protestnikov aretirala. K protestom je pozvala koalicija opozicijskih strank C64, katere cilj je preprečitev spremembe ustave. Podobne proteste proti napovedani spremembi ustave je opozicijsko zavezništvo organiziralo junija.
Bangladeško sodišče za mednarodne zločine v Daki je v odsotnosti obsodilo na smrt sedem sodelavcev odstavljene bangladeške premierke Šejk Hasine, potem ko jih je spoznalo krive zločinov proti človeštvu. Med obsojenimi sta nekdanji minister za informiranje in radiodifuzijo Mohamad Ali Arafat ter generalni sekretar Hasinine stranke Liga Avami Obajdul Kader, ki ju je sodišče spoznalo za kriva umora in hujskanja k umoru Hasininih političnih nasprotnikov. Od odstavitve Hasine so bangladeška sodišča zaradi zločinov proti človečnosti obsodila 68 ljudi, od tega 22 na smrtno kazen. Le šest obsojenih je dejansko v priporu, ostali so – vključno s Hasino – v večini prebežali v tujino. Hasina je bila novembra lani obsojena na smrt z obešanjem, potem ko jo je Bangladeško sodišče za mednarodne zločine skupaj z več člani njene stranke spoznalo za krivo zločinov proti človeštvu. Po informacijah Združenih narodov so policija in člani Lige Avami leta 2024 ubili več kot tisoč štiristo protivladnih protestnikov. Študentski protesti, ki so pred dvema letoma privedli do padca vlade in bega Hasine v Indijo, so se začeli zaradi poskusa uvedbe kvot za člane družin borcev za bangladeško neodvisnost v državnih službah.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v današnjem govoru v Strasbourgu predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije. Evropa in Kanada si po njenih besedah delita »isti ocean, iste vrednote in isti pogled na svet«. Kanadska vlada nova zavezništva in trgovinske partnerje, predvsem v Evropi, išče zaradi »trgovinske vojne« z Združenimi državami Amerike. Trgovinska pogajanja med Kanado in Združenimi državami so se prejšnji mesec končala neuspešno, nato pa je ameriški predsednik Donald Trump uvedel 50-odstotne carine na približno 20 milijard dolarjev vredno kanadsko blago, na kar se je kanadska vlada odzvala s povračilnimi carinami.
OFF je pripravila vajenka Mila, mentorirala je Neva.
Dodaj komentar
Komentiraj