OFF s slabimi pogoji za novinarje
V Italiji poteka enodnevna stavka novinarjev na pobudo sindikata Nacionalna federacija novinarstva, ki zahteva novo kolektivno pogodbo. Prejšnja je potekla leta 2016, plače novinarjev pa so od takrat zamrznjene. Novinarji s stavko tudi protestirajo proti nadomeščanju redno zaposlenih z zunanjimi sodelavci in zaposlovanju mlajših novinarjev pod slabšimi pogoji. Prvo stavko iz istega razloga je novinarski sindikat organiziral novembra lani, drugo pa konec prejšnjega meseca. Stavki so se pridružili tudi novinarji časopisa slovenske narodne skupnosti v Italiji, Primorskega dnevnika.
Po poročanju libanonske Nacionalne tiskovne agencije je izraelska vojska v bombardiraju porušila zadnji most čez reko Litani in tako jug države, ki ga namerava okupirati, odrezala od severnega dela Libanona. Libanonsko ministrstvo za zdravje navaja, da je izraelska vojska od začetka napadov v Libanonu ubila dva tisoč ljudi, sedem tisoč pa je ranjenih. Medtem je v glavno mesto Irana, Teheran, prispela pakistanska delegacija, ki opravlja vlogo mediatorja med Iranom in Združenimi državami. Na iranskem zunanjem ministrstvu so potrdili, da se iranska vlada s posredovanjem Pakistana dogovarja za drugi krog mirovnih pogajanj. Med Izraelom in ZDA na eni ter Iranom na drugi strani trenutno velja dvotedenska prekinitev ognja, ki bi po trditvah iranske vlade morala veljati tudi za libanonsko fronto, kar pa izraelska vlada ignorira.
Izraelska vlada je imenovala prvega veleposlanika za Somaliland, katerega neodvisnost priznava samo Izrael. To je postal Michael Lotem, nekdanji izraelski veleposlanik v Keniji. Neodvisnost Somalilanda, od Somalije odcepljenega leta 1991, je izraelska vlada priznala konec decembra. Somalijsko ministrstvo za zunanje zadeve trdi, da izraelska vlada na ozemlju Somalilanda načrtuje postavitev vojaške baze, od koder bi napadli Jemen. Somaliland leži ob Adenskem zalivu nasproti severozahodnega dela Jemna, ki ga nadzira jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano tudi kot Hutiji. Hutiji od začetka izraelskega genocidnega pohoda v Gazi leta 2023 napadajo ladje v Rdečem morju, povezane z Izraelom, po ameriško-izraelskem napadu na Iran pa so zaprli ožino Bab Al Mandeb .
Kolumbijsko ustavno sodišče je razveljavilo januarsko razglasitev izrednih razmer v gospodarstvu kot neustavno in odločilo, da mora vlada pod vodstvom predsednika Gustava Petra vrniti denarna sredstva, zbrana v okviru izrednih ukrepov. V času veljave izrednega stanja je vlada s posebnimi ukrepi zbrala približno 400 milijonov evrov. Ti ukrepi med drugim vključujejo zvišanje davkov na likvidno premoženje in dodano vrednost ter uvedbo posebnega davka na dohodek za finančni sektor. Vladi je uvedba izrednega stanja omogočala, da ukrepe uvede z odloki brez privolitve parlamenta.
S podpisom urugvajskega predsednika Yamandúja Orsija je v veljavo stopil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zaradi biološke bolezni za duševno zdrave odrasle. Bolezen, ki končanje življenja upravičuje, mora biti smrtna in neozdravljiva ter mora povzročati neznosno bolečino. Zakon je spodnji dom urugvajskega parlamenta sprejel avgusta lani, zgornji dom pa ga je potrdil oktobra. Gre za prvi tak zakon v Južni Ameriki, je pa po precedenčnih sodnih odločitvah pomoč pri prostovoljnem končanju življenja dovoljena tudi v Ekvadorju, Kolumbiji in na Kubi.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je podpisal spremembe prekrškovnega zakonika, ki uvajajo prepoved propagande homoseksualnih odnosov, spremembe spola, pedofilije in prostovoljnega življenja brez otrok. Spremembe zakonika kot prekrške določajo razširjanje informacij v katerikoli obliki, ki bi navedene grehe zoper tradicionalne vrednote prikazovale pozitivno. Za kršitve prepovedi zakon predvideva globe do 260 evrov oziroma do 400 evrov v primeru propagande mladoletnim in možnost do 15-dnevnega pripora. Parlament je spremembe potrdil pred dobrima dvema tednoma.
Armenska protikorupcijska komisija je odredila pripor za 14 članov opozicijske stranke Močna Armenija z Rusijo zaradi suma kupovanja glasov pred napovedanimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale čez dva meseca. To je sledilo aretaciji dveh drugih članov stranke zaradi suma kupovanja glasov pod pretvezo razdeljevanja humanitarne pomoči. Voditelja stranke Močna Armenija Samvela Karapetjana je policija aretirala junija po obtožbi hujskanja k rušenju vlade, ko je dejal, da vlada preganja Armensko apostolsko cerkev in da se bo proti temu boril.
Dodaj komentar
Komentiraj