OFF Orbánovim skladom
Madžarski Urad za zaščito in vrnitev nacionalnega premoženja, ustanovljen po julijski spremembi ustave, je uradno začel delovati in je prevzel nadzor nad premoženjem Kolegija Matije Korvina, Fundacije Lajosa Batthyańyja in okoljevarstvenega Sklada modrega planeta. Navedene organizacije je vlada aprila izvoljenega premierja Pétra Magyarja razpustila z zadnjim dnem avgusta. Vodile so jih z nekdanjim premierjem Viktorjem Orbánom povezane osebnosti, po Magyarjevih trditvah so v času vladavine Orbánove stranke Fidesz neupravičeno prejemale državna sredstva. Parlament je za predsednico urada, ki je pristojen za zasege nekdaj državnega premoženja, prenesenega na z desničarsko stranko Fidesz povezane ustanove, ter preiskave korupcije, v petek imenoval profesorico politologije Anno Rózo Unger. Stranka Fidesz si je v zadnjih dveh desetletjih po oceni Magyarjeve prav tako konservativne stranke Tisza prisvojila od 80 do 160 milijard evrov državnega premoženja.
Iz poveljstva ameriške vojske za Bližnji vzhod, krajše CENTCOM, javljajo, da so ponovno bombardirali položaje iranske vojske in revolucionarne garde na južni obali Irana. Iranske oborožene sile so se odzvale z raketiranjem ameriških baz v Jordaniji, Bahrajnu in Kuvajtu ter položajev iranskokurdskih opozicijskih milic, ki so nastanjene na ozemlju iraškega Kurdistana. Rdeči polmesec poroča, da je ameriška vojska med bombardiranjem zadela prizorišče svadbe v obmorskem okrožju Sirik in pri tem ubila vsaj 18 udeležencev. Savdsko nacionalno ladijsko podjetje Bahri je medtem sporočilo, da je iranska revolucionarna garda v ponedeljek z droni napadla njihovo ladjo v Hormuški ožini.
Buldožerji izraelske vojske so začeli rušenje palestinske vasi Hirbet Al Taban na Zahodnem bregu, pri čemer izganjajo družine iz 12 hiš. Izraelski vojaki so pred tem v mošejo v kraju Madama v bližini mesta Nablus na Zahodnem bregu prav med molitvijo odvrgli solzivec. Napad vojske s solzivcem je sledil poskusu požiga mošeje, ki so ga zakrivili izraelski naseljenci nekaj ur prej. Naseljenci so poskušali požgati tudi mošejo v bližnjem mestu Bazarija.
Okoli 70 odstotkov udeležencev referenduma v Gvineji Bissau je glasovalo za sprejetje nove ustave, ki razširja predsedniška pooblastila. Referendum o januarja predstavljenem predlogu je razpisala vojaška vlada v začetku julija. Nova ustava predsednika pooblašča za imenovanje premierja in ministrov, ki jih je prej potrjeval parlament, ter mu podeljuje možnost razpustitve parlamenta. Nova ustava poleg tega zmanjšuje število poslanskih mest v parlamentu s 102 na 65 in več kot razpolavlja število volilnih okrajev, z 29 na 12. Vojska s predsedniško gardo v prvih vrstah je državni udar izvedla novembra po predsedniških volitvah, na katerih sta pred uradno objavo rezultatov oba vodilna kandidata razglasila zmago. Naslednje volitve in z njimi vrnitev civilne oblasti hunta napoveduje za december.
Nikaragovski parlament je v prvi obravnavi potrdil spremembe ustave, ki podaljšujejo trajanje predsedniškega mandata s šestih na sedem let in prepovedujejo kandidiranje na volitvah opozicijskim strankam, ki prejemajo financiranje iz Združenih držav, in strankam, obtoženim izdaje domovine ali načrtovanja državnega udara. Odločitve o zavrnitvi kandidatur na tej podlagi bi sprejemala vrhovna volilna komisija. Sopredsednik Daniel Ortega, ki je spremembe predlagal, opozicijo načrtovanja državnega udara obtožuje od protestov leta 2018. Za dokončno uveljavitev spremembe ustave mora parlament predlog izglasovati še na drugi obravnavi januarja. Ortega je sicer julija razglasil, da volitev v državi sploh ne bo več, da stranke na plačilni listi Združenih držav ne bi mogle več prevzeti oblasti. Svoj četrti zaporedni mandat je Ortega nastopil januarja 2022, sopredsedstvo pa je soprogi Rosario Murillo podelil s spremembo ustave, ki jo je parlament potrdil januarja lani in ki je hkrati podaljšala predsedniški mandat s petih na šest let. Prej je Murillo zasedala mesto podpredsednice.
75 prisotnih poslancev državnega zbora je na izredni seji soglasno zavrnilo priznanje imunitete poslancu in voditelju Gibanja Svoboda Robertu Golobu pred kazenskim postopkom na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi obtožbe dajanja daril za nezakonito posredovanje. Golob, ki obtožbe zanika, se na imuniteto ni skliceval in je tudi sam glasoval proti priznanju imunitete, da bi se lahko, kot pravi sam, proces čim prej zaključil. Specializirano državno tožilstvo je predsednika parlamenta Zorana Stevanovića o izpolnjenih pogojih za začetek kazenskega postopka obvestilo v ponedeljek. Zahtevo za sodno preiskavo je tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo oktobra lani, nanaša pa se na spor med takratnim premierjem Golobom in ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar glede kadrovanja v policiji konec leta 2022. Stevanović je po seji dejal, da bi »glede na vse sladke besede o integriteti« pričakoval Golobov odstop.
Premier in vodja Slovenske demokratske stranke Janez Janša je [po poročanju portala N1] vložil tožbo proti vodji Gibanja Svoboda Robertu Golobu in sokoordinatorju Levice Luki Mescu zaradi predvolilnih izjav. Navaja, da je Golob z izjavami, da je Janša Slovenijo prodal Izraelu, zakrivil veleizdajo in sodeloval z mednarodno kriminalno združbo, posegel v njegovo pravico do časti in dobrega imena. Luko Mesca Janša med drugim toži zaradi izjave, da je najbolj skorumpiran politik v državi. Tožnik zahteva preklic izjav, javno opravičilo in objavo pravnomočne sodbe na Facebooku in Instagramu. Golob odgovarja, da se je njegova kritika nanašala na politično delovanje voditelja Slovenske demokratske stranke in da ni predstavljala osebnega napada z namenom zaničevanja, Mesec pa se v dokaz resničnosti svoje izjave sklicuje na premierjeve pretekle korupcijske afere.
Dosedanja namestnica direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana Polona Szilvassy je kot vršilka dolžnosti prevzela vodenje zavoda, potem ko je v ponedeljek svoj odstop z direktorskega mesta podala Antonija Poplas Susič. Poplas Susič se je v času vodenja zdravstvenega doma soočala z medijskimi kritikami množičnega odhajanja zdravnikov in pomanjkanja družinskih zdravnikov ter lani s preiskavo Komisije za preprečevanje korupcije zaradi sočasne zaposlitve v zasebnem zdravstvenem zavodu Multimedicus. V stranki Pirati so zahtevali pojasnilo, zakaj je zdaj prišlo do odstopa, za katerega menijo, da bi se moral zgoditi pred leti. Februarja 2023 so Pirati predstavili tudi pričevanja zaposlenih v Zdravstvenem domu Ljubljana o mobingu. Ljubljanski župan Zoran Janković je po odstopu dejal, da odstop obžaluje, saj je bila Poplas Susič po njegovem mnenju odlična direktorica. Dodal je, da ga je nekdanja direktorica pred odstopom obvestila, da odstopa iz strokovnih razlogov.
Dodaj komentar
Komentiraj