OFF neukanjenega referenduma
Iz etiopske regije Tigraj je po napadu etiopske državne vojske na uporniško skupino Tigrajska ljudska osvobodilna fronta v zadnjih treh dneh v Sudan zbežalo več sto ljudi. Glede na sporočilo sudanske državne vojske so med prebeglimi poleg civilistov tudi ranjeni tigrajski borci. Po navedbah Tigrajske ljudske osvobodilne fronte je etiopska vojska konec tedna z droni, težkim topništvom in pehoto iz smeri meje s Sudanom napadla njene položaje pri mestu Shererina v bližini meje. Med tigrajskimi uporniki in državo je od leta 2022 po dveh letih državljanske vojne sicer veljalo premirje. Sudanska vladna Komisija za begunce je v nedeljo sporočila, da je med spopadi med etiopsko vojsko in tigrajskimi uporniki nekaj raket pristalo v begunskih taboriščih na sudanski strani meje in ubilo več etiopskih beguncev. Iz časa državljanske vojne na severu Etiopije izpred premirja je v Sudanu poleg civilnih beguncev nastanjena tudi skupina pobeglih tigrajskih borcev (Army 70), ki se je po začetku državljanske vojne v Sudanu med državno vojsko in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje aprila 2024 borila na strani sudanske državne vojske.
Druga največja južnoafriška koalicijska stranka Demokratsko zavezništvo je na višje sodišče province Zahodni Kaap vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o zasegih zemlje v javnem interesu iz leta 2024. V stranki menijo, da zakon, ki so ga izglasovali poslanci večinskega Afriškega nacionalnega kongresa, krši pravico do zasebne lastnine, ker omogoča zaseg tako nepremičnin kot premičnin brez kompenzacije. Javni interes po definiciji iz zakona poleg pridobitve zemljišč za gradnjo javne infrastrukture vključuje tudi zagotovitev enakovrednega dostopa do naravnih bogastev in ukinjanje posledic zgodovinske rasne diskriminacije. Zakon je ameriški predsednik Donald Trump maja lani navedel kot razlog za prekinitev finančne pomoči Južni Afriki in utemeljitev svojih trditev o genocidu nad južnoafriškimi belci.
Nekdanji malijski premier Moussa Mara se je javil na družbenem omrežju Facebook in sporočil, da je bil predčasno izpuščen iz zapora. Na dveletno zaporno kazen ga je sodišče za kibernetski kriminal obsodilo oktobra lani zaradi širjenja dezinformacij in rušenja kredibilnosti države, potem ko je kritiziral vojaško vlado generala Assimija Goïte. Ta je oblast prevzel leta 2021 z državnim udarom proti takrat vladajoči hunti, ki je prvi udar izvedla leto prej. Mara je funkcijo premierja Malija opravljal manj kot eno leto med aprilom 2014 in januarjem 2015.
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj. Zbiranje 40 tisoč podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma se bo tako nadaljevalo septembra. Odločitev je sodišče obrazložilo s tem, da zakon vsebuje vsebine, glede katerih 90. člen ustave ne prepoveduje referenduma in da te ne predstavljajo minimalnega dela zakona. Sodnik Marko Starman je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da združevanje vsebin v istem zakonu ne more vplivati na ustavno omejitev referendumskega odločanja in da to ne bi smelo niti zožiti niti razširiti ustavne prepovedi. Referendumsko pobudo so Zveza svobodnih sindikatov, Konfederacija sindikatov Pergam, Sindikat vzgoje in izobraževanja in civilna iniciativa Glas ljudstva vložili konec maja s podpisi 47 tisoč volivcev, kar je bilo za okrog 45 tisoč več od v prvi fazi zbiranja zahtevanih. Državni zbor je nato odločil, da referenduma ni dopustno razpisati, ker 90. člen prepoveduje referendume o davkih in drugih obveznih dajatvah. Davke zadeva več kot polovica členov intervencijskega zakona. Maja na predlog Nove Slovenije, Demokratov in Resni.ce sprejeti zakon med drugim znižuje dohodnino in davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Uvaja tako imenovane mikro s.p.-je z davčnimi ugodnostmi ter najvišjo osnovo za plačilo vseh socialnih prispevkov, in sicer 7500 evrov bruto plače mesečno. Poleg tega odpravlja prepoved dela javnih uslužbencev zdravstvenih zavodov pri zasebnih izvajalcih in ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, ter za upokojence. Za upokojence še ukinja delno pokojnino in omogoča zaposlitev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine.
Portal Oštro je pridobil podatke o izplačani odškodnini vodji Slovenske demokratske stranke Janezu Janši za med junijem in decembrom 2014 prestano zaporno kazen, iz katerih je razvidno, da je skupaj z zamudnimi obrestmi prejel nekaj več kot 110 tisoč evrov. Okrožno sodišče v Kranju mu je leta 2024 dodelilo nekaj več kot 26 tisoč evrov odškodnine zaradi neutemeljeno prestane zaporne kazni in še 65 tisoč evrov odškodnine leta 2025, ko mu je priznalo intenzivne duševne bolečine in očrnitev ugleda. Janša je sicer v odškodninski tožbi zahteval 900 tisoč evrov. Zaporno kazen na Dobu je Janša prestajal po obsodbi zaradi sprejemanja daril v zadevi nakupa oklepnikov finskega podjetja Patria. Ustavno sodišče je izvajanje sodbe decembra 2014 zadržalo in jo naslednje leto razveljavilo zaradi postopkovnih nepravilnosti, nakar je zadeva zastarala.
Akademskih 15
Prebivalke študentskih domov se med vročinskim valom spopadajo z visokimi temperaturami neklimatiziranih sob. Za spletni portal Študent.si je uprava Študentskega doma Ljubljana pojasnila, da imajo pri klimatizaciji prednost prostori, kjer so internetna vozlišča in družine. Pri tem dodajajo, da temperatur sob ne poznajo, saj da se te preveč razlikujejo. Ocenjujejo, da bi klimatizacija vseh študentskih domov stala najmanj deset milijonov evrov. O vročini v njihovih sobah smo povprašale študentke, ki živijo v zgornjih dveh nadstropjih domov okoli radia. Nobena ni imela termometra, zato so ocene subjektivne.
Pri tem lahko dodamo še, da je bila večina študentk iz zgornjih nadstropij odsotna ali pa se je odpravljala na – najbrž klimatizirano – delovno mesto.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so po navedbah Sindikata državnih organov zaposleni prejšnji teden od vodstva dobili v podpis aneks k pogodbi, ki odgovornost z ministra in sekretarjev prelaga na zaposlene. Po aneksu minister in njegovi sekretarji s podpisom le potrdijo formalno pravilnost postopka, za vsebinske, strokovne, pravne ali računske napake pa odgovornosti ne prevzamejo, ampak za napake odgovarja javni uslužbenec, ki je dokument pripravil. V Sindikatu državnih organov so nad aneksom začudeni, saj pravijo, da je v zakonu o delovnih razmerjih in v zakonu o javnih uslužbencih o odgovornosti za strokovno delo in kršitvah obveznosti do delodajalca že vse določeno.
Sindikati zaposlenih v izobraževanju s celega sveta so se konec julija preko spleta sestali, da bi se pripravili na rezultate raziskave PISA 2025, ki meri znanje učencev po svetu. V letošnji raziskavi so vprašanja prvič povpraševala o uporabi umetne inteligence. Randi Weingarten, predsednica Ameriške zveze učiteljev, je predstavila deset predlogov glede umetne inteligence v šolstvu. Med drugim predlaga, da bi v osnovni šoli prepovedali samostojno uporabo umetne inteligence v obliki pogovornih modelov in spodbujali tako imenovana temeljna znanja. Do konca drugega razreda bi morali po njenem predlogu zaslone popolnoma prepovedati. Ob tem je poudarila, da raziskava PISA ne bi smela ustvarjati tekmovanja med državami, ampak izboljšave znotraj posamezne države.
OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok je prispevala Katja.
Dodaj komentar
Komentiraj