OFF izžrebane predstavnice
Zambijski opozicijski vodja Brian Mundubile je napovedal izpodbijanje izida predsedniških volitev v državi. Pri tem se sklicuje na domnevno goljufijo pri izvedbi, štetju in razglasitvi rezultatov, ki so drugi zaporedni predsedniški mandat prinesli Hakaindeju Hichilemi. Ta je na volitvah 13. avgusta prejel približno 60 odstotkov glasov, drugouvrščeni Mundubile pa 38. Na dan volitev je policija aretirala 11 ljudi, vključno z več člani opozicije. Poleg tega je volilna komisija zaradi poročil o nasilju nad člani volilnega osebja in kraji glasovnic za več ur prekinila štetje glasov.
Po poročanju organizacije Združenih narodov je v sudanski regiji Kordofan od začetka leta na novo razseljenih 200 tisoč ljudi. V regiji Modri Nil je od začetka leta razseljenih skoraj osem tisoč ljudi, medtem ko je le v prvi polovici avgusta zaradi spopadov svoje domov moralo zapustiti skoraj 18 tisoč ljudi. Poleg vojaških spopadov Sudance ogrožajo tudi poplave po močnem deževju. Te so v Severnem Darfurju prejšnji teden uničile čez tisoč zatočišč v begunskem taborišču Tavila. Poleg tega je v Severnem Kordofanu trenutno izpad električne energije, ker so RSF z droni sestrelile električni transformator v mestu El Obeid. Izpad elektrike poleg izpada telekomunikacij povzroča tudi motnje v črpanju vode in omejuje delovanje zdravstvenih ustanov.
Organizacija Human Rights Watch poroča, da so izraelski naseljenci od januarja 2023 popolnoma ali delno uničili 107 palestinskih skupnosti na okupiranem Zahodnem bregu, zaradi česar so v notranjo razseljenost prisilili skoraj šest tisoč Palestincev. Poleg tega so izraelski naseljenci od januarja 2025 uničili begunska taborišča Dženin, Tulkarem in Nur Šams, zaradi česar je brez zavetja ostalo dodatnih 32 tisoč Palestincev. Poročilo organizacije dokumentira povečanje nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci marca in aprila, ki vključuje poboje, spolno, fizično in psihološko nasilje, požige ter krajo. Poleg tega Izraelci na Palestinskem ozemlju onemogočajo dostop do vode, pobijajo živino in požigajo polja, da Palestincem preprečujejo oskrbo s hrano. Marca letos je izraelska vlada potrdila namembo več kot 13 milijonov evrov za izgradnjo novih izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu in za sredstva, kot so terenci, droni in očala za nočno opazovanje. Po podatkih organizacije Amnesty International je izraelsko ministrstvo za naseljence pod vlado premierja Benjamina Netanjahuja vlaganje v opremo, namenjeno za etnično čiščenje Zahodnega brega, povečala za 122 odstotkov. Samo danes je na Zahodnem bregu izraelska vojska aretirala najmanj petnajst Palestincev in jih več poškodovala. Izraelski naseljenci so medtem požgali dom palestinske družine v južnem Hebronu.
Društvo palestinskih zapornikov je pozvalo k mednarodnim ukrepom, da bi izraelski okupatorski oblasti preprečili usmrtitve palestinskih zapornikov, potem ko so z izraelskega ministrstva za nacionalno varnost potrdili začetek gradnje nove »sobe za usmrtitve«, ki je izraelski zapori prej niso imeli. Izraelski parlament je marca sprejel zakon, ki za Palestince, obsojene umorov na vojaških sodiščih, uvaja obvezno smrtno kazen, razen če sodniki najdejo posebne razloge za spremembo kazni v dosmrtni zapor. V izraelskih zaporih je trenutno zaprtih čez devet tisoč štiristo Palestincev, vključno z otroki, od katerih jih je na desetine umrlo zaradi mučenja, stradanja in zdravstvenega zanemarjanja. Uradno je bila v Izraelu smrtna kazen izvedena le enkrat in sicer leta 1962.
Vojski Južne Koreje in Združenih države Amerike sta skrajšali trajanje skupnih vojaških vaj iz enajst na pet dni in okrnili vaje za terensko usposabljanje, potem ko je Trump zaukazal zmanjšanje vsakoletnih vaj z imenom Ulchi Freedom Shield. Trump je kot razlog za zmanjšanje vloge Združenih držav na vajah navedel zavrnitev Južne Koreje za pridružitev vojni z Iranom in njegov »zelo dober odnos« s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Združene države Amerike imajo že od konca druge svetovne vojne v Južni Koreji na tisoče vojakov. Za »krepitev obrambe države« pred njeno komunistično sosedo je v Južni Koreji še danes nameščenih skoraj 30 tisoč vojakov.
Urad glavnega komisarja pakistanske vlade je vložil pritožbo, s katero želi izpodbijati torkovo odredbo vrhovnega sodišča o premestitvi zaprtega nekdanjega premierja Imrana Hana v zasebno bolnišnico na zdravljenje. Urad trdi, da je vrhovno sodišče s tem, ko je odredilo Hanovo premestitev brez predhodnega zaslišanja upravnikov zapora, izpustilo pravne postopke, in opozarja, da bi lahko drugi zaporniki zahtevali podobno zdravljenje. Vrhovno sodišče je odredilo oblastem, da Hana v dveh dneh premestijo iz zapora v Ravalpindiju v mednarodno bolnišnico Šifa v Islamabadu. Sodišče je poleg tega naložilo oblikovanje zdravniškega odbora petih specialistov in dovolilo Hanovi sestri Uzmi Han in njegovemu osebnemu zdravniku Fajsalu Sultanu, da sta prisotna pri njegovem zdravljenju. Sodišče je Hanu dovolilo tudi tedenska družinska srečanja in telefonske klice dvakrat na teden z njegovima sinovoma, ki živita v Londonu.
Nekdanji član Slovenske demokratske stranke Miha Brejc je po spletnem napadu umaknil obrazec za zbiranje podpisov pod peticijo za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Peticijo je podpisalo skoraj 65 tisoč ljudi, a se je izkazalo, da je več tisoč podpisov iz Izraela in Indije. Brejc trdi, da so vse podpise preverili, podvojene in očitno neveljavne pa odstranili. Med drugimi so se znašli tudi vnosi podpisnikov, ki so se identificirali kot Donald Trump, Vladimir Putin in Miki Miška.
Za nadomestna člana državnega sveta kot predstavnika lokalnih interesov sta bila na včerajšnjih volilnih zborih v Novi Gorici in Kranju izvoljena Vesna Humar in Marko Gasser. Na položajih sta nadomestila Eleno Zavadlav Ušaj, ki je postala poslanka Demokratov, in Ivana Megliča, ki je državni sekretar na ministrstvu za samoupravo. Gasser je prejel 19 od 35 oddanih elektorskih glasov, medtem ko je Humar položaj dobila šele preko žreba. Članica Gibanja Svoboda je na glasovanju namreč prejela enajst od 22 oddanih elektorskih glasov, s tem pa je bila izenačena z Markom Švaro iz Slovenske demokratske stranke. Državni svetniki so izvoljeni za dobo petih let, volijo pa jih elektorji. Elektorje za glasovanje o svetniških mestih, ki jih zasedajo predstavniki funkcionalnih interesov, določijo interesne organizacije. Za svetniška mesta, ki so namenjena predstavnikom lokalnih interesov, pa občinski in mestni sveti.
Dodaj komentar
Komentiraj