OFF gorečega mariborskega referenduma
Nič kaj sredinski trojček, ki ga sestavljajo Demokrati, Resni.ca ter skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, je vsem parlamentarnim strankam poslal predlog interventnega zakona. V zakonu predlagajo znižanje davka na dodano vrednost na 5 odstotkov za 15 osnovnih živil in devetmesečno znižanje DDV-ja na 9,5 odstotka za del energentov. Novi resnični demokrati predlagajo tudi uvedbo socialne kapice za vse vrste prispevkov za vse zavezance pri 7500 evrov bruto. V okviru zakona bi uvedli sistem študentskega samostojnega podjetnika in mikroespejev ter bi ukinili prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Predlagajo tudi odpravo prepovedi dela zdravnikov javnega zdravstvenega sistema pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter neuporabo novega zakona o gostinstvu do konca letošnjega leta.
Na zadnji seji je vlada Roberta Goloba odločila, da bo za štiri projekte Slovenske vojske namenila 148 milijonov evrov. Za projekt Vojaški sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki predvideva nadaljnjo izgradnjo zmogljivosti sistemov brezpilotnih zrakoplovov, je namenila skoraj 123 milijonov. Poleg tega je vlada določila slabih 18 milijonov za opremljanje vojaških specialnih sil, 2,4 milijona za prehod z analognih komunikacij na IP-telefonijo in 5,5 milijona za obnovo Delavnice za konzervacijo in dekonzervacijo Vrhnika.
Mestna občina Maribor je pripravila odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o gradnji sežigalnice, ki ga je poslala mestnim svetnikom med gradivi za naslednjo sejo. Iz odloka je razvidno, da je referendum predviden za 21. junij, referendumsko vprašanje pa se glasi: Ali se strinjate, da se na prikazanem območju, če so izpolnjeni vsi zakonski in okoljevarstveni pogoji, zgradi objekt za energijsko izrabo odpadkov? O potrditvi odloka bo mestni svet po skrajšanem postopku odločal 23. aprila. Občina je napovedala tudi oblikovanje projektne skupine, v katero bodo povabili člane mestnega sveta, predstavnike mestnih četrti Tabor in Tezno ter predstavnika Civilne iniciative Tezno. Občinsko podjetje Energijska izraba odpadkov Maribor se je februarja prijavilo na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za koncesijo za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po ocenah direktorja Javnega holdinga Maribor Andreja Rihterja bo izgradnja sežigalnice stala okoli 91 milijonov evrov.
S Štajerske se selimo na Primorsko. Piranski občinski svet je razveljavil dva prostorska odloka, ki sta bila v ustavni presoji. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ob Belokriški v Portorožu je občinski svet prvič sprejel leta 2018, a ga je takratni župan Peter Bossman v uradnem listu objavil prehitro. Ustavno sodišče je leta 2021 odlok v celoti razveljavilo, a ga je občinski svet leta 2024 na pobudo župana Andreja Korenike ponovno potrdil v enakem besedilu. Ustavno sodišče je nato julija lani sprejelo pobudo svetnika Davorina Petarosa, ki občini očita, da je odlok sprejela brez ustreznega postopka, sodišče pa je izvajanje odloka zadržalo. Drugi prostorski odlok o Kampolinu je občinski svet sprejel maja leta 2024, saj je ocenil, da del zazidalnega načrta na tem območju ni bil uresničen in bi moral ostati delno veljaven. Na tem območju je občina nameravala zgraditi 120 neprofitnih stanovanj, a je ustavno sodišče sprejelo pobudo za ustavno presojo svetnika Petarosa, ki meni, da je občina kršila pravico do sodelovanja pri sprejemanju prostorskega akta. Sodišče je nato zadržalo izvajanje občinskega odloka.
Od lokalne pa k državni politiki. Trenutno poteka ustanovna seja desetega sklica državnega zbora, ki jo je kot najstarejši poslanec odprl Franc Križan iz vrst Demokratov. Poslanci so na glasovanju z 61 glasovi za predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, krajše MVK, potrdili Demokrata Tadeja Ostrca in Zorana Stevanovića iz stranke Resni.ca. Poslanci so nato na glasovanju potrdili tudi sestavo 17-članske komisije. Sledila je prekinitev plenarne seje in prva seja komisije, med katero je Ostrc potrdil, da MVK ni prejela nobene pritožbe glede poslanskih mandatov.
Danes je v državah schengenskega območja v celoti v veljavo stopil elektronski sistem nadzora nad vstopom in izstopom državljanov tretjih držav. V okviru mejnega nadzora ne bo več žigosanja potnih listov državljanov tretjih držav, ki vstopajo zaradi kratkoročnega bivanja. Ta nadzor je nadomestil sistem ESS, ki zahteva obvezen vnos podatkov in bo elektronsko beležil vstope in izstope, prstne odtise in fotografije ljudi. V Sloveniji se sistem ESS izvaja od 10. marca na petih mednarodnih mejnih prehodih.
Na tuje. Venezuelski parlament je soglasno sprejel zakon o ekološkem rudarjenju, s katerim omogočajo zasebne in tuje naložbe v rudarski sektor. Ta zakon razveljavlja predhodni zakon o rudarstvu, ki je veljal od leta 1999, ko ga je z odlokom sprejel takratni predsednik Hugo Chavez. Novosprejeti zakon določa podelitev koncesije za 30 let, ki se lahko podaljša za dve obdobji po deset let, in uvaja mehanizme mediacije za reševanje sporov z vlagatelji. Centralna banka Venezuele z zakonom ohranja pravico do prednostnega nakupa izkopanega zlata v prvih petih dneh po izkopu. Reformo je podprla vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, predsednik parlamenta Jorge Rodríguez pa jo je označil kot pomembno za gradnjo prihodnje blaginje. Sočasno s sejo parlamenta je potekal shod okoli 2000 delavcev, sindikalistov in upokojencev, ki so zahtevali dvig plač. Državna policija se je protestnikov lotila s solzivcem in zaščitnimi ščiti.
Kabinsko osebje letalskega prevoznika Lufthansa je včeraj začelo enodnevno stavko, h kateri je zaradi zastalih pogajanj s podjetjem pozval sindikat Neodvisna organizacija kabinskega osebja. Sindikat je sporočil, da se prevoznik ni približal zahtevam delavcev glede izboljšanja delovnih pogojev ali glede odpravninskih paketov za delavce družbe Cityline, regionalne hčerinske družbe Lufthanse, ki jo čaka postopna ukinitev. Poleg kabinskega osebja so letos dvakrat stavkali tudi piloti podjetja, nazadnje sredi marca.
Dodaj komentar
Komentiraj