OFF delegatov OZN
Večji del delegatov Generalne skupščine Združenih narodov je ob začetku govora sionističnega premierja Benjamina Netanjahuja pred skupščino zapustil dvorano. Izraelska delegacija je sicer vstala in mu ploskala, Netanjahu pa je sebi naklonjeno preostalo občinstvo nagovoril s pozivom, da če so v dvorani še kakšni moralni strahopetci, ki je še niso zapustili, naj to storijo zdaj. Nadaljeval je z govorom, v katerem je med drugim županu New Yorka Zohranu Mamdaniju očital, da se od njegove izvolitve judje v mestu ne počutijo varno. Prav tako se je spravil na Združeno kraljestvo, Turčijo in Francijo. Izjavil je, da je Turčija zadnja država, ki je postala glavni razširjevalec antisemitskih laži, njenega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana pa je označil za tirana in ga obtožil, da nudi zatočišče voditeljem Hamasa. Prav tako je dejal, citiramo: »Izrael, majhen Izrael, obtožujejo kolonializma, kakšen kolonializem. In kdo nas obtožuje? Med njimi so ljudje iz Velike Britanije in Francije. Za božjo voljo, oni so ta izraz sploh izumili.« Bibi se je v svojem revizionističnem govoru kakopak dotaknil tudi nelegalnih izraelskih naseljencev, Irana in Libanona, pri čemer je iz žepa vzel pozivnik in zdaj zdesetkano občinstvo vprašal, če se ga še spomnijo. V dvorani sta pričakovano ostala srbski predsednik Aleksandar Vučić in Bibijev nov najboljši prijatelj Janez Janša. Ta se je ob robu zasedanja tudi sestal z Netanjahujem, ki mu je čestital za odprtje veleposlaništva v Ljubljani, se mu zahvalil za podporo Izraelu ter ga povabil na obisk sionistične tvorbe. Netanjahu se je med drugim sestal tudi z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Več o vojaškem sodelovanju Grčije in sionistov pa v Kultivatorju ob petih.
Črnogorska vlada je sprejela poročilo o potrebi po odpovedi sporazumov, ki urejajo brezvizumski režim z Rusijo, Belorusijo in Turčijo. Vlada Črne gore je sicer že konec julija sprejela spremembe uredbe o vizumskem sistemu, ki določajo, da bodo državljani Rusije, Belorusije in Turčije od 1. novembra za vstop, tranzit in bivanje v državi potrebovali vizum. Črnogorske oblasti ob tem napovedujejo sklenitev novega dvostranskega sporazuma s Turčijo, s katerim bi brezvizumski režim ohranila za osebe z diplomatskimi, službenimi in posebnimi potnimi listi. Kot razlog za spremembe je črnogorska vlada navedla, da gre za politike v okviru pristopanja k Evropski uniji.
Italijanska vlada je sprejela uredbo, ki uvaja omejitev števila učencev v razredu, ki ne obvladajo italijanščine v zadostni meri, na 30 odstotkov razreda. Uredba uvaja tudi dodatna orodja za učenje jezika ter prepoved burk in nikabov v šolah. Premierka Giorgia Meloni je ob sprejetju uredbe dejala, da gre za ukrepe, ki temeljijo na zdravem razumu in ne povzročajo razdora, temveč spodbujajo resnično integracijo. Uredba predvideva, da bodo socialne službe obveščene o primerih, ko bo otrok imel težave pri vključevanju v šoli. Starši teh otrok bodo morali obiskovati brezplačne tečaje italijanščine. Za neupoštevanje ukrepov uredbe je zagrožena globa do 1000 evrov.
Nadaljujemo s suspenzirano novico. Na tekmi Lige narodov med sionistično in avstrijsko reprezentanco je sodnik izključil izraelskega nogometaša Sajeda Abu Farčija, ki je svoj zadetek proslavil tako, da je izvlekel kotno zastavico in simuliral uporabo puške. S takim proslavljanjem gola si je Farči prislužil drugi rumeni in s tem rdeči karton. V skladu s pravili Mednarodnega odbora nogometnih zvez lahko igralci zadetek proslavljajo, kakor želijo, a njihovo praznovanje ne sme biti pretirano, prav tako mora sodnik igralca opozoriti zaradi provokativnega ali posmehljivega vedenja. Združenje evropskih nogometnih zvez oziroma UEFA je sicer prejšnji teden zavrnilo pozive Irske, ki je prav tako v skupini z Avstrijo in Izraelom, naj irske reprezentance ne umešča v tekme s sionisti.
Po navedbah iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija je Islamska republika Združenim državam Amerike predstavila načrt za končanje vojne. Načrt predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine v sedmih dneh od uveljavitve dogovora, zatem pa začetek pogovorov o iranskem jedrskem programu. Več podrobnosti iranski zunanji minister ni razkril, dejal pa je, da predlog spominja na memorandum o soglasju, ki sta ga 17. junija podpisala Iran in ZDA. Ob tem je dodal, da je Iran pripravljen načrt izvesti takoj, ko bodo nanj pristale ameriške oblasti.
Vojska etiopske zvezne vlade je sporočila, da je izvedla protiofenzivo v severozahodni regiji Amhara, v kateri je ubila najmanj 272 borcev Ljudske osvobodilne fronte Tigraj, krajše TPLF. Slednja je v zadnjem tednu dni prevzela nadzor nad letališči v regiji Tigraj na severu Etiopije. Boji sicer sledijo nedeljski oznanitvi podpredsednika fronte Amanuela Asefe, da je sedem oboroženih skupin v Etiopiji oblikovalo tako imenovano Zvezo etiopskih ljudskih sil za preživetje. Njihov cilj je strmoglavljenje vlade premierja Abija Ahmeda in ustanovitev nove prehodne vlade. Novoustanovljeno zavezništvo poleg TPLF-ja med drugim vključuje Nacionalno gibanje Amhara Fano in Oromsko osvobodilno vojsko.
Državni zbor je s 45 glasovi za in 35 proti sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dneh, s katero so uvedli nov državni praznik – dan Triglava – ter preimenovali praznika Primorcev in Prekmurcev. Iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bo izbrisala »priključitev Prekmurja«, v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bo besedo »priključitev« nadomestila »vrnitev«. Gre za predlog, ki so ga v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložile takrat koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. V prvotni obliki je predvideval uvedbo dneva Triglava, ki ga bomo obeleževali 7. avgusta. Aktualna koalicija je predlog razširila tudi na preimenovanje dveh že obstoječih praznikov. Opozicijski poslanci so preimenovanje označili za ideološki boj, koalicija pa trdi, da gre za vračanje imen iz leta 2005.
Vlada je preklicala sklep o začasnih izpostavah azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Razlog za preklic je po navedbah urada za oskrbo in integracijo migrantov, da so se migracijski pritiski v primerjavi z obdobjem, ko je bil sklep sprejet, zmanjšali. Na uradu so medtem dodali, da je velikodušna Janševa vlada pri odločitvi upoštevala tudi izraženo zaskrbljenost lokalnih skupnosti. Spomnimo, vlada prejšnjega premierja Roberta Goloba je konec februarja 2024 sprejela sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma na teh dveh lokacijah.
Poslanci so s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejeli zakonu o SKOK-u oziroma organu za pregon korupcije. Zakon določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Prav tako na novo opredeljuje seznam kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Zakon ob tem določa ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah bo sicer pristojno izključno Višje sodišče v Mariboru. Do zakona, ki je bil eden od stebrov kampanje Demokratov Anžeta Logarja, so kritični tako v sodstvu kot tožilstvu. Zakon po njihovem mnenju ne bo dosegel bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala, povzročil pa bo zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
Po poročanju portala N1 je Specializirano državno tožilstvo na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper evropskega poslanca in nekdanjega predsednika Nove Slovenije Mateja Tonina v tako imenovani zadevi Knovs. Tožilstvo je prav tako predlagalo združitev s postopkom zoper ostale obtožene – Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Obtožni predlog zoper te tri člane stranke Nove Slovenije je junija postal pravnomočen, sodišče pa je predlog zoper Tonina zavrglo. Tonin je imel zaradi opravljanja funkcije evropskega poslanca imuniteto, a mu jo je Evropski parlament sredi meseca odvzel.
Ljubljanski župan Zoran Janković in odvetnica Nina Zidar Klemenčič sta s poravnavo zaključila sodni spor zaradi izjav, objavljenih v prisluhih na spletni strani anti-corruption2026. Janković je tožbo zoper Zidar Klemenčič vložil aprila. Zidar Klemenčič v posnetkih trdi, da Janković od vsakega posla vzame deset odstotkov, po objavi posnetkov pa je dejala, da so bili ti del daljšega pogovora ter da so bili iztrgani iz konteksta in manipulativno premontirani. Janković je po objavi videoposnetkov zahteval opravičilo ter da mu Zidar Klemenčič izplača odškodnino v višini 25 tisoč evrov. Po navedbah Zidar Klemenčič je ta poravnava edina racionalna rešitev glede na to, da sta bila z objavo posnetkov zlorabljena oba.
Po poročanju časnika Delo predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ni v celoti poravnal svojih finančnih obveznosti za doktorski študij na ljubljanski filozofski fakulteti. Za Delo so s fakultete sporočili, da so ga neuspešno opominjali na neplačane račune, nato pa so vložili predlog za izvršbo. Stevanović fakulteti domnevno dolguje 7800 evrov, vendar ni znano, ali to vključuje tudi obresti. Delo sicer poroča, da je filozofska fakulteta plačilo začela zahtevati prepozno in zamudila rok za izterjavo.
Dodaj komentar
Komentiraj