Ljubljanski OFF izraelskemu veleposlaništvu
Včeraj zvečer je več tisoč ljudi protestiralo ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljani. Protest pod geslom Ne genocidnemu veleposlaništvu je potekal na pobudo Študentskega društva Iskra in Gibanja za pravice Palestincev. Shod se je začel na Dimičevi ulici pred poslopjem Gospodarske zbornice v bližini malo prej odprtega veleposlaništva. Demonstranti so zahtevali njegovo zaprtje in prekinitev gospodarskega, izobraževalnega in diplomatskega sodelovanja z Izraelom. Kritični so bili tudi do zveze Nato in zahtevali izstop Slovenije iz zavezništva. Po nagovorih na Dimičevi ulici se je protestni pohod nadaljeval proti hotelu Grand Plaza na Bavarskem dvoru, kjer je potekala slovesnost ob odprtju veleposlaništva. Hotel je ogradila policija, ki je zaprla cesto pred njim. Komentira udeleženka protesta.
Med javnimi osebnostmi, ki so se udeležile protesta, so bili nekdanji predsednik Milan Kučan, poslanka Socialnih demokratov Andreja Katič in poslanka Levice Nataša Sukič, Levičin kandidat za župana Ljubljane Luka Mesec pa ni bil opažen. Protest je potekal po začetku dvodnevnega obiska izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara. V Ljubljani ga je pred protestom sprejel zunanji minister Tone Kajzer, s katerim sta podpisala program sodelovanja med slovensko in izraelsko vlado na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa. Odprtju veleposlaništva so prisostvovali tudi premier Janez Janša, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel ter nekdanja ustavna sodnika Ernest Petrič in Peter Jambrek.
Protestne aktivnosti se s tem niso zaključile. Predstavniki Gibanja za pravice Palestincev, organizacije Amnesty International in Študentskega društva Iskra so danes organizirali protest pred parlamentom zaradi obiska izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara. Sprejela sta ga namreč predsednik odbora za zunanjo politiko Franc Breznik in predsednik odbora za obrambo Srečko Ocvirk. Protestniki so spomnili, da je Fundacija Hind Radžab proti Saru pri slovenski policiji in državnem tožilstvu vložila kazensko ovadbo, v kateri ga obtožuje genocida, vojnih zločinov in mučenja. Od slovenskih organov pričakujejo, da bodo ovadbo obravnavali in sprejeli ustrezne ukrepe. Izraelskega zunanjega ministra Sara so nato pred državnim zborom pričakali z zvoki obstreljevanja, bombardiranja in preletov bojnih letal.
Nadaljujemo z odnosom med Slovenijo in Izraelom. Pred včerajšnjim protestom sta stranki Gibanje Svoboda in Levica vložili predlog ustavne obtožbe proti premierju Janezu Janši. In sicer zaradi politike vlade do Izraela, ki po njihovi oceni predstavlja podreditev Slovenije interesom tuje države. Janši očitajo blokiranje skupne izjave Evropske unije o izraelskih naseljih na Zahodnem bregu, servilno politiko do Izraela in vladno razveljavitev sankcij proti Izraelu. Poleg tega predlog ustavne obtožbe obrazložujejo z obtožbo proti premierjevi Slovenski demokratski stranki o sodelovanju z izraelsko paraobveščevalno službo Black Cube. Predloga obtožbe niso podpisali poslanci Socialnih demokratov, ki namesto tega pripravljajo interpelacijo zunanjega ministra Toneta Kajzerja.
Član stranke Socialni demokrati Zoran Ličen je po poročanju časnika Delo prevzel funkcijo drugega častnega konzula Izraela v Sloveniji. Ličen je za Delo potrdil, da je slovenska vlada podala soglasje za imenovanje, potem ko ga je predlagala izraelska. Poslanska skupina socialdemokratov je nadzornemu odboru predlagala izključitev Lična iz stranke z utemeljitvijo, da deluje v nasprotju z načeli stranke.
Odbor državnega zbora za obrambo je zavrnil predlog Levice za ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Levica je v predlogu sprememb Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev predlagala ukinitev omenjenega dneva spomina, ki ga je državni zbor maja ponovno uzakonil. Predlog so podprli tudi v opozicijskih Gibanju Svoboda in Socialnih demokratih. V opoziciji so dan spomina na žrtve komunističnega nasilja označili za namenjenega ustvarjanju delitev in ideoloških sporov ter spreminjanju zgodovine. Poleg tega se je Odbor za obrambo na sestanku seznanil s poročilom o izvajanju investicij v vojsko. Govorili so o načrtih za večja vlaganja v vojaško opremo.
Še na tuje. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je razpustil parlament in razpisal izredne parlamentarne volitve za 25. oktober. Kandidat za premierja vladajoče Srbske napredne stranke bo prav on. Kot najmočnejša opozicijska sila proti oblasti se je uveljavilo študentsko gibanje, ki po razpisu volitev registriralo svojo listo z imenom Študentska lista – študenti zmagujejo. Del opozicijskih strank se je odločil, da ne bo nastopil s svojimi kandidati, temveč bo podprl študentsko listo. Drugi del opozicije pa se je odločil za nastop na volitvah, in sicer v več volilnih blokih. Volitve bodo potekale skoraj leto in pol po prvi študentski zahtevi po njihovem razpisu, pa tudi tik pred drugo obletnico zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je umrlo 16 ljudi.
Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je v protinapadu po začetku ofenzive vojske jemenske vlade v Adenu zavzela pristaniško mesto Moka ob ožini Bab Al Mandab. Vojska adenske vlade se je iz mesta umaknila po zmagi borcev gibanja Ansar Alah zahodno od mesta Taíz v istoimenski provinci, kar je upornikom odprlo pot v mesto Moka. Hutiji so z zavzetjem pristanišča prevzeli nadzor nad celotno obalo ožine, ki je vstopna točka v Rdeče morje, kjer jemenski uporniki napadajo izraelske in saudske ladje. Hkrati je uporniška vojska izstrelila rakete proti jugu Saudove Arabije kot povračilo za včerajšnje saudsko bombardiranje štirih jemenskih provinc. Pakistansko zunanje ministrstvo medtem napoveduje odziv na hutijske napade na Saudovo Arabijo v skladu z obrambnim sporazumom med Saudovo Arabijo, Pakistanom in Turčijo, ki so ga podpisali prejšnji mesec v Meki. Pomorsko blokado Saudove Arabije je uporniško gibanje v zavezništvu z Iranom razglasilo konec julija kot odgovor na večdesetletno saudsko blokado severozahodnega Jemna.
Tiskovna agencija The New Humanitarian, nekdanja tiskovna agencija Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev, je objavila poročilo, po katerem je nigerijska vlada pred tremi meseci sklenila tajno premirje z džihadistično uporniško skupino Boko Haram. Premirje je začelo veljati junija, po izpustu 360 civilistov, ki jih je oborožena skupina ugrabila marca v bližini meje s Kamerunom in za katere je nigerijska vlada po dogovoru plačala več kot tri milijone evrov odkupnine. Vlada tajni dogovor s skupino Boko Haram zanika. Premirje ne vključuje Zahodnoafriške province Islamske države. Džihadistični uporniki na severu Nigerije ugrabitve civilistov izvajajo zadnjih dvajset let z namenom izsiljevanja za odkupnine in rekrutacije novih borcev.
OFF je v pričakovanju volitev v Srbiji pripravila vajenka Mila, mentoriral je Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj