Grenlandija OFFdana
Predsednik Združenih držav Donald Trump, danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen so v New Yorku podpisali sporazum o dopolnitvi obstoječih obrambnih sporazumov med vladami z razširitvijo ameriškega vojaškega dostopa do Grenlandije. Po dogovoru bo vojska Združenih držav Amerike pridobila dve novi bazi v Narsarsuaqu na jugu Grenlandije in v Mestersvigu na vzhodu. Poleg tega sporazum predvideva razširitev in modernizacijo ameriške raketne baze v Pituffiku. Dogovor dovoljuje ameriškim letalom prelete ozemlja in pristanek kjerkoli na otoku, ameriška mornarica, vključno s podmornicami, pa bo imela prost dostop do grenlandskih teritorialnih voda. Brez soglasja treh vlad podpisnic sporazuma ne bo smela nobena druga država članica zavezništva Nato postavljati vojaških baz na Grenlandiji. Prepovedane so investicije iz držav nečlanic Nata ali Evropske unije v tako imenovane občutljive sektorje na Grenlandiji, kar vključuje pridobivanje surovin in kritično infrastrukturo. Sporazum, ki ga morata ratificirati še danski in grenlandski parlament, sledi Trumpovim januarskim grožnjam z vojaškim napadom in priključitvijo Grenladnije Združenim državam. Takrat je Trump dejal, da je pripravljen za priključitev Grenladnije žrtvovati Nato. Ozemlje je v času svojega prvega predsedniškega mandata poskusil od Danske kupiti.
Newyorški župan Zohran Mamdani je sprejel dogovor s platformnim dostavljalskim podjetjem DoorDash o poplačilu okrog 260 tisoč dostavljalcev, ki jim podjetje od decembra 2023 ni izplačevalo minimalnega plačila. Po navedbah občine mora DoorDash delavce za neizplačana ali zapoznela plačila poplačati z do 200-odstotnimi obrestmi. Podjetje bo moralo tako dostavljalcem skupno izplačati več kot sto milijonov evrov. Plačati bo moralo tudi za 14 milijonov evrov glob. Predpis o minimalnem urnem plačilu dostavljalcev platformnih podjetij v New Yorku je sicer sprejel Mamdanijev predhodnik Eric Adams.
Južnosudanski predsednik Salva Kiir je razpustil prehodno vlado in odstavil vse podpredsednike pred splošnimi volitvami konec decembra. Z odlokom o razpustu vlade je razpustil tudi zvezni parlament in parlamente zveznih držav. Predsednik je odlok izdal dan po sprejemu sprememb volilne zakonodaje v parlamentu, ki mu omogočajo opravljanje predsedniške funkcije do inavguracije naslednjega predsednika. Spremembe dovoljujejo tudi izvedbo volitev pred sprejetjem stalne ustave in dokončanjem popisa prebivalstva. Oblikovanje nove ustave in popis prebivalstva sta pogoja za izvedbo prvih volitev po neodvisnosti glede na mirovni sporazum iz leta 2018, s katerim se je končala državljanska vojna v Južnem Sudanu. Odstavljeni podpredsedniki so predstavljali stranke in njihove milice, ki so se borile v državljanski vojni, predsednik Salva Kiir pa predstavlja Sudansko ljudsko osvobodilno gibanje, ki vlada Južnemu Sudanu od neodvisnosti leta 2011. Vojna se je začela leta 2013 z odcepitvijo Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja v opoziciji od vladajoče stranke. Odcepljeno stranko z oboroženim krilom vodi odstavljeni podpredsednik Riek Machar, čigar rezidenco je južnosoduanska vojska obkolila marca lani po sporu o razorožitvi oboroženih skupin v zvezni državi Gornji Nil.
Zunanji ministrstvi Belgije in Ruande sta sporočili, da državi leto in pol po prekinitvi obnavljata diplomatske odnose. Belgijskega veleposlanika je marca lani najprej izgnala ruandska vlada zaradi sankcij Evropskega sveta proti ruandskim vojaškim poveljnikom in poveljnikom tutsijske uporniške oborožene skupine Gibanje 23. marca, krajše M23, v Demokratični republiki Kongo. Sankcije je uvedel Evropski svet na belgijsko pobudo potem, ko so uporniki M23 v začetku lanskega leta zavzeli mesti Bukavu in Goma na vzhodu Demokratične republike Kongo. Združeni narodi in Evropska unija obtožujejo Ruando vojaškega in materialnega podpiranja M23, kar ruandska vlada zanika.
Iranska Organizacija za civilno letalstvo je odpovedala lete iz Teherana v omansko prestolnico Maskat in iraško prestolnico Bagdad potem, ko so v veljavo stopile sankcije ameriškega finančnega ministrstva proti letalskim družbam, ki bi sodelovale z iranskimi letalskimi družbami. V iranski Organizaciji za civilno letalstvo navajajo, da ostale obstoječe zračne linije, med drugim v Istanbul, še obratujejo. Poleg tega trdijo, da se z iraškimi oblastmi pogajajo o preusmeritvi letov iz Irana v Irak na letališče v iraškem mestu Nadžaf. Sankcije je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal v ponedeljek.
Poslanci državnega zbora na tajnem glasovanju niso podprli razrešitve predsednika in podpredednice parlamenta Zorana Stevanovića iz stranke Resni.ca in Nataše Avšič Bogovič iz Gibanja Svoboda. Za razrešitev Stevanovića je glasovalo 37 poslancev, proti jih je bilo 49. Proti razrešitvi Avšič Bogović je glasovalo 37, za razrešitev pa je glasovalo 45 poslancev, kar pomeni, da je do potrebne absolutne večine zmanjkal en glas. Predlog za razrešitev Stevanovića s funkcije predsednika državnega zbora so vložili poslanci Svobode, Socialdemokratov in Levice zaradi večkratnega zavračanja dnevnega reda izrednih sej, ki je vključeval odreditev parlamentarnih preiskav, ki ju zahteva opozicija. Gre za preiskavi poskusa vplivanja izraelske paraobvečevalne službe Black Cube na izid marčevskih parlamentarnih volitev in nezakonitega financiranja strank. Razrešitev Avšič Bogovič so zahtevali poslanci Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Resni.ce. Med drugim so ji očitali kršitve poslovnika in ustavnih načel pri vodenju ene od izrednih sej.
V državnem zboru poteka redna seja, na kateri poslanci obravnavajo predlog stranke Resni.ca o prepovedi izobešanja zastav, napisov, grbov in gesel, ki niso predvidena v zakonodaji, na pročelja javnih ustanov. Predvidena je tudi prva obravnava predloga Resni.ce o zakonu o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev. Predlog bi uvedel poseben status dopolnilnega javnega zdravstvenega oziroma socialnega delavca. Zaposlenim v javni mreži bi omogočal, da poleg polne zaposlitve registrirajo še dopolnilno zdravstveno ali socialnovarstveno dejavnost. Poslanci razpravljajo tudi o predlogu novele zakona o urejanju prostora, ki bi podaljšal rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov do konca leta 2027, ko bi vse občine predvidoma sprejele občinski prostorski načrt.
Dodaj komentar
Komentiraj