Finančna OFFenziva
Zunanje ministrstvo Združenih držav je Sirijo umaknilo s seznama držav podpornic terorizma, milico Hajat Tahrir Al Šam, katere poveljnik je bil trenutni sirski predsednik Ahmed Al Šara, pa s seznama globalnih terorističnih organizacije. V vojsko nove sirske vlade integrirana milica je v ofenzivi decembra 2024 porazila takratno državno vojsko nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada. Milica Hajat Tahrir Al Šam je do razkola leta 2016 pod imenom Fronta Al Nusra delovala kot sirska veja Al Kajde. Medtem je četrto kazensko sodišče v Damasku nekdanjega vélikega muftija Sirije Ahmada Hasuna obsodilo na dosmrtni zapor zaradi hujskanja k sektaškemu nasilju in upravičevanja ubijanja. Naložilo mu je tudi plačilo odškodnin nekaterim žrtvam. Hasun je položaj vélikega muftija zasedal med letoma 2005 in 2021 v času vladavine pregnanega predsednika.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal finančno ofenzivo proti Iranu, z namenom popolne gospodarske izolacije Irana. Pozval je vse države, naj prekinejo vsakršno gospodarsko sodelovanje z Iranom ali pa se soočijo z ameriškimi sankcijami. Finančno ministrstvo je ob tem objavilo nove sankcije proti 60-im posameznikom, pravnim osebam in ladjam, kar pa še ne vključuje nobene večje mednarodne banke, ki posluje z Iranom. Bessent je pojasnil, da vsem daje možnost, da »izboljšajo svoje vedênje«, preden ministrstvo objavi dokončne sankcije, ki jih pripravlja za naslednji teden. Iz iranske Islamske revolucionarne garde odgovarjajo, da Združene države z gospodarsko vojno implicitno priznavajo vojaški poraz.
Izraelska vojska je razseljenim Palestincem na severozahodu okupiranega mesta Gaza, severno od begunskega taborišča Al Šati, ponovno ukazala izselitev. Z bombardiranji in izselitvami več sosesk je izraelska vlada zagrozila, potem ko so Palestinci v Gazi spuščali zmaje, kljub priznanju genocidne vojske, da zmaji niso predstavljali grožnje. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska medtem v različnih racijah aretirala skupno 17 Palestincev in pripeljala mobilne hiške za razširitev izraelskih naselij v guvernatu Nablus. Izraelski naseljenci so ponovno napadli več domov v palestinski vasi Til v istem guvernatu. Eskalacija naseljenskega terorja na Zahodnem bregu se je začela z napadom oboroženih naseljencev na vas Til konec julija, ko je eden od prebivalcev v samoobrambi ubil izraelskega napadalca. Sledili so maščevalni naseljenski pogromi v več krajih na Zahodnem bregu.
Sudanska vladna vojska je z droni napadla mesto Njala, prestolnico zvezne države Južni Darfur pod nadzorom paravojaških Sil za hitro posredovanje. Napad je vojska osredotočila na letališče, po poročanju časopisa Sudan Tribune pa je sledil pristanku tovornega letala. Vojaška vlada trdi, da paravojaške Sile za hitro posredovanje uporabljajo letališče v Njali za povezavo z vojaškimi in logističnimi bazami Združenih arabskih emiratov v Somalilandu, Čadu in Libiji. Večje napade na letališče je sudanska vojska izvedla maja in februarja lani ter septembra 2024. Nadzor nad mestom skupaj z letališčem so paravojaške sile prevzele leta 2023.
Armensko generalno državno tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega premierja in voditelja nacionalističnega opozicijskega bloka Zavezništvo Armenija Roberta Kočarjana zaradi obtožb korupcije. Obtožnica ga bremeni, da je med letoma 1998 in 2008, ko je zasedal premierski položaj, sebi in svojim sodelavcem pod tržno ceno prodajal državno lastnino in da je za nezakoniti prenos lastništva dveh državnih nepremičnin na podjetje Piazza Grande prejel okrog šest milijonov evrov podkupnine. Njegovo Zavezništvo Armenija, ki ga sestavljajo tri stranke, je sicer trenutno druga največja opozicijska skupina v armenskem parlamentu.
V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri poslanci odločajo o razpisu treh posvetovalnih referendumov, ki sta jih predlagala koalicija in špricana opozicijska stranka Resni.ca. To so posvetovalni referendumi o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in o ukinitvi RTV-prispevka. Predvideni datum posvetovalnih referendumov v primeru potrditve je 11. oktober. Mnenje, da je razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah primeren, je parlamentarni odbor za notranje zadeve in javno upravo sprejel z osmimi glasovi za in šestimi proti. S tem se ne strinjajo v opozicijskih strankah Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati, ki menijo, da posvetovalni referendum ni dopusten o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel. Poleg tega se s prvim septembrom začne zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma proti zakonu, ki ukinja volilno pravico na lokalnih volitvah za tujce.
Po poročanju časnika Dnevnik je Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice po prejeti pritožbi zoper naročnika belo-črno-rdečih plakatov z desničarskimi sporočili odločilo, da je podjetnik Aleš Štrancar s plakatno akcijo kršil oglaševalski kodeks. Ugotovilo je, da naročnik oglasov z belo podlago, veliko črno pisavo in rdečo obrobo, na katerih so bila napisana desničarska sporočila ali naključni citati, ni bil jasno naveden. Razsodišče je pritožbo prejelo marca in maja odločilo, da je pritožba utemeljena, sklicujoč se na določbo kodeksa, ki zahteva nedvoumno identifikacijo oglaševalca. Ta pogoj po mnenju oglaševalskega razsodišča ni izpolnjen, če je to mogoče ugotoviti šele po daljšem preverjanju. Plakate je sicer plačal direktor podjetja Sartorius Bia Separations in lastnik portala Info360 Aleš Štrancar, propagandno kampanjo pa je, kot pravi, obljubil pokojnemu prijatelju.
Dodaj komentar
Komentiraj