Dogovor med ZDA in Zambijo OFF z mize
Zunanji minister Zambije Mulambo Haimbe je sporočil, da je vlada prekinila pogajanja z Združenimi državami Amerike o sklenitvi ločenih dogovorov na področju zdravstva in rudarjenja. Dogovor na področju zdravstva je predvideval, da bo ameriška vlada zagotovila dobro milijardo in pol evrov sredstev za zdravljenje bolezni, kot sta aids in malarija, in za izboljšanje zdravljenja otrok in mater ter učinkovitejše preprečevanje nalezljivih bolezni v naslednjih petih letih. Zambijska vlada vztraja, da bi z izpolnitvijo ameriških zahtev o izmenjavi podatkov kršili pravice državljanov. Zambijska vlada je prav tako prekinila pogajanja o dogovoru o rudarjenju, saj so ZDA za svoja podjetja zahtevale preferenčno obravnavo. Po trditvah Haimbe Združene države zdravstveni sporazum in s tem izboljšanje zambijskega zdravstvenega sistema pogojujejo z izkoriščanjem mineralov, čeprav gre za ločena sporazuma. Zambija je sicer druga največja proizvajalka bakra v Afriki.
Ruski predsednik Vladimir Putin je za dan zmage, torej med 8. in 9. majem, napovedal enostransko prekinitev ognja z Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem na Twitterju enostransko prekinitev ognja napovedal za jutri, šestega maja.
Vodja vojaške hunte in malijski predsednik Assimi Goita je prevzel funkcijo obrambnega ministra, potem ko je milica Džamaat Nusrat Al Islam Val Muslimin, krajše JNIM, ubila dosedanjega ministra Sadia Camaro. Spomnimo, pred dobrim tednom dni je oborožena skupina JNIM v koordinaciji s tuareškim separatističnim gibanjem Azavadska osvobodilna fronta sprožila ofenzivo proti vladnim silam in ruskim najemnikom Wagner, zdaj preimenovanim v Afriški korpus.
Ameriško vrhovno sodišče je omogočilo ponovno pošiljanje tabletk za prekinitev nosečnosti mifepriston, potem ko je prizivno sodišče v ZDA odločilo, da lahko ženske do tabletk pridejo le osebno in ne po pošti. Odločitev je sicer začasna in velja teden dni, obe strani pa imata v tem obdobju čas, da pripravita podrobnejšo utemeljitev svojih argumentov. Zvezna država Louisiana je oktobra 2025 vložila tožbo za omejitev dostopa do mifepristona, ki ji je ugodilo prizivno sodišče Louisiane. Proizvajalci tabletk so februarja letos vrhovno sodišče zaprosili za zadržanje zaradi bojazni pred izgubo dobička od prodaje.
Stranka Bharatiya Janata Party, krajše BJP, indijskega premiera Narendre Modija je na volitvah v skupščino v Zahodni Bengaliji osvojila absolutno večino. Po zadnjih podatkih državne volilne komisije je BJP osvojila 206 sedežev od skupno 294, stranka All India Trinamool Congress, ki je Zahodno Bengalijo vodila 15 let, je zasedla drugo mesto in osvojila 80 sedežev. Volitve v volilni enoti Falta so bile prekinjene zaradi volilnih kršitev in kršenja demokratičnega procesa. Ponovno glasovanje v tej enoti je napovedano za 21. maj. V ponedeljek je sicer BJP slavila tudi v vzhodni zvezni državi Assam, s čimer je stranka pridobila oblast v 20-ih od 28-ih zveznih držav.
Predsednik Slovenske demokratske stranke in najverjetnejši novi mandatar Janez Janša je sporočil, da so s trojčkom NSi, SLS in Fokusom Marka Lotriča ter z Demokrati dosegli dogovor o izhodiščih za koalicijsko pogodbo. Po besedah Janše bo usklajevanje o konkretni vsebini pogodbe trajalo teden dni, šele nato bo sledil razrez posameznih resorjev. Stranka Resni.ca, se je odločila, da bo ostala v opoziciji, kljub temu pa se pričakuje, da bodo dali glasove za potrditev mandatarja, navaja prvak SDS.
Ljubljanski mestni svetnik in predsednik stranke Pirati Jasmin Feratović je napovedal svojo kandidaturo za župana Ljubljane. Ponovno kandidaturo je prav tako potrdil mestni svetnik in neumorni borec proti ubijanju nerojenih otrok in bolnikov Aleš Primc. Aktualni župan Zoran Janković bo odločitev o morebitni ponovni kandidaturi sporočil v petek. Aleš Primc je na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 osvojil slabih sedem odstotkov glasov, Jasmin Feratović pa slaba dva odstotka.
Inšpektorat za delo je po razkritju Televizije Slovenije o izkoriščanju enajstih delavcev iz Indije sprožil preiskavo kovinarskopredelovalnega podjetja iz Kranja. Po poročanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so bili delavci med delom izpostavljeni nevarnim razmeram in opeklinam, podjetje pa jim ni izplačalo malice in prevoza ter jim ni ustrezno beležilo delovnega časa. Po poročanju TV Slovenija so delavci po treh mesecih dela v proizvodnji prejeli petino obljubljenega zaslužka, za dva meseca so dobili okrog 600 evrov. ZSSS še poroča, da omenjeno podjetje ni prvič kršilo tovrstne zakonodaje. Po navedbah Televizije Slovenija indijski delavci sicer načrtujejo tudi ustanovitev svojega sindikata.
Z današnjim dnem se uradno odpira nov zapor v Dobrunjah. Zapor lahko sprejme 388 zapornikov, od tega 60 na odprtem oddelku. Poleg več prostora bo v zaporu delovala še sodna dvorana, v kateri bodo potekale sodne obravnave. Temeljni kamen za začetek gradbenih del zapora v Dobrunjah so postavili leta 2022, gradnja se je končala tri leta kasneje. Gradnjo novega zapora so sicer spremljali tudi zapleti, povezani z nepravilnostmi glede odvoza zemljin z gradbišča zapora in s pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
Ambasada Rog je napovedala shod Ustavimo deportacije, ki bo potekal jutri ob 6. uri zjutraj pred Azilnim domom Vič. S tem želijo preprečiti deportacijo dveh mladih moških in žensk, ki so napovedane za jutri. Kot navajajo, notranje ministrstvo v zadnjem času pošilja večje število odločb o deportacijah, ki jih izvaja brez najmanjšega upoštevanja osebnih okoliščin. Razloge za shod in kaj pričakujejo od vlade, pojasni Miha Blažič iz Ambasade Rog.
Svet Študentskega doma Ljubljana je povišal stanarine. Prebivalk študentskih domov v Ljubljani danes ni presenetilo le lepo vreme za otvoritev Majskih iger, ampak tudi 7,28-odstotna podražitev stanarin. Svet zavoda je na seji 20. aprila sprejel nov cenik, ki je v veljavo stopil 1. maja. Po njihovih besedah je dvig stanarin posledica povišanja plačila študentskega dela, ki se financira iz stanarine, torej dežuranja.
Kandidat za rektorja na mariborski univerzi organizira dogodek, na katerem obljublja zastonj alkohol za študentke. Mitja Slavinec, ki poleg Deana Korošaka kandidira za rektorja Univerze v Mariboru, se je odločil za presenetljivo obliko samopromocije. Na svojih družbenih omrežjih je objavil vabilo na dogodek, na katerem obljublja, da se bo študentkam »sproščeno« predstavil kot kandidat za rektorja in jim ob tem častil vino in žganje ob največjih hitih slovenske in balkanske scene, zraven pa še tako imenovane tuje latino in klubske bangerje. Študentke so do dogodka kritične, saj se jim dogodek zdi neprimeren in nespoštljiv, še toliko bolj, ker gre za kandidata za najvišjo funkcijo na univerzi in ker oblika podkupovanja namiguje, da bi se dalo študentke podkupiti z alkoholom. Po kritičnem odzivu mariborske študentske skupnosti se je Slavinec odločil na program dodati še prigrizke in brezalkoholno pijačo, najbrž pivo. Kdo bo nazdravil zmagi na rektorskih volitvah, bomo izvedele čez točno en teden.
V Franciji dijakinje protestirajo proti finančnim rezom v izobraževanju. V sredo so dijakinje gimnazije v Nancyju zabarikadirale šolo in skupaj z učiteljskim sindikatom protestirale proti denarnim rezom v šolstvu. Z naslednjim šolskim letom tamkajšnje ministrstvo za šolstvo namreč namerava ukiniti 4000 učiteljskih zaposlitev, kar pomeni, da se bodo dijakinje znašle v razredih po 40 učenk. S slogani, kot sta: »Vse, kar nam ponujajo za prihodnost, je vojna,« in »Financirajte izobrazbo namesto ustvarjanja kanonfutra,« so dijakinje izrazile svojo zaskrbljenost nad prihodnostjo in poudarile, da se javni denar porablja za militarizacijo namesto za izobraževanje. V protest je posegla policija s ščiti, ki je enega od protestnikov tudi pridržala. Dijakinje v Nancyju niso edine, ki so se do zdaj mobilizirale, vendar protesti zaenkrat ostajajo na lokalni ravni.
Francija pa ne zateguje pasu le srednjim šolam. Konec aprila je francosko ministrstvo za visoko šolstvo naznanilo, da študentke iz neevropskih držav ne bodo več oproščene plačevanja šolnine. Za dodiplomski študij bodo zdaj morale odšteti 2895 evrov, za magisterij pa 3941 evrov. Njihove evropske sošolke za univerzitetno izobrazbo plačujejo šestnajstkrat manj. V Strasbourgu, kjer so z ukrepom predhodno začeli že decembra, je posledice že začutilo 47 skoraj diplomiranih študentk, ki jim je vodstvo namesto diplome obljubilo izpis. V francoskem študentskem sindikatu poudarjajo, da ta ukrep otežuje življenja neevropskih študentk, ki jim je bila pred nekaj meseci že ukinjena pravica do denarne pomoči, namenjene plačevanju stanovanj. Prav tako so v sindikatu prepričani, da ti rasistični ukrepi naznanjajo postopno ukinitev javne in dostopne univerzitetne izobrazbe.
Dodaj komentar
Komentiraj