Krasna nova Evropa
S prvim avgustom je v veljavo stopila dopolnitev evropskega akta o umetni inteligenci. Ta od podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, zahteva označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Prav tako morajo podjetja zagotoviti, da njihovi sistemi umetne inteligence, kot so na primer klepetalni roboti, uporabnikom jasno sporočajo, da gre za umetno inteligenco. Pri tem so kot skrb vzbujajoče izpostavili globoke ponaredke oziroma deepfakes – besedila, slike, videoposnetke in zvoke, ki so videti pristni, vendar so ustvarjeni ali prirejeni s pomočjo umetne inteligence. Tudi ti bodo potrebovali posebno oznako, ki bo naše mame opozarjala, da mačka, ki si sama opere in zlika oblačila, pravzaprav ni resnična.
Dopolnitev prihaja ob drugi obletnici, odkar je prvega avgusta 2024 v veljavo kot prva regulacija na področju umetne inteligence na svetu stopil Akt Evropske unije o umetni inteligenci. Digitalni omnibus zadeva vse sisteme umetne inteligence, tako že obstoječe kot tiste v razvoju. Tem sistemom določa stopnjo tveganja z uvrstitvijo v eno od štirih kategorij: brez tveganja ter omejeno, visoko ali nesprejemljivo tveganje. Sistemi z oznako nesprejemljivo tveganje, kamor sodijo manipulativni sistemi in uporaba biometrike za pridobivanje varovanih osebnih podatkov, so od februarja lani na evropskih tleh prepovedani. Niti ti nesprejemljivi sistemi niso odporni na izjeme, ampak na vašo srečo se bodo uporabljali le v najnujnejših primerih, kot je iskanje pogrešanih oseb ali preprečevanje neposrednih življenjskih groženj.
Po domače je torej cilj te brezzobe zakonodaje, ki so jo na uradni spletni strani Evropske unije seveda pozdravili kot prelomno, izboljšanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira za umetno inteligenco. Prav tako preprečuje razvoj takšne umetne inteligence, ki predstavlja tveganja za kršenje človekovih pravic evropskih državljanov. Oziroma, kot so to poetizirali v Evropskem parlamentu, morajo biti sistemi umetne inteligence vsaj na papirju varni, pregledni, sledljivi, nediskriminatorni in okolju prijazni. Nič lažjega!
Preden pa začnete peti hozano Evropski uniji, si vas drznem opomniti, da je julija Evropski parlament odobril, Svet Evropske unije pa potrdil, podaljšanje uredbe o izjemah direktive o eZasebnosti. Uredba, znana tudi kot Chat Control, bo ponudnikom nešifriranih komunikacijskih storitev, kot so Gmail, Facebook, Messenger, Instagram in Snapchat, omogočala množično skeniranje zasebnih sporočil do leta 2028. Omenjenega skeniranja pa ne bo za minimalno plačilo opravljala dobra vila, ampak avtomatizirani filtri umetne inteligence. Nevladne organizacije, med njimi evropska mreža organizacij za digitalne pravice European Digital Rights, krajše EDRi, opozarjajo, da so filtri umetne inteligence nezanesljivi. Nagnjeni so k lažno pozitivnim rezultatom, kar pomeni, da bodo lahko kot nezakonite označili navadne družinske fotografije ali sporočila. Ob sprejemanju takih uredb je dopolnitev akta v najboljšem primeru obliž na rano razpadajočega trupla.
Da pa bi takšna kršitev zasebnosti lahko stopila v veljavo, so predlagatelji uporabili dobrega starega trojanskega konja, ki je zarezgetal in prisegel, da gre za varovanje otrok in da bo pripomogel k odkrivanju spolnih zlorab. Za zaščito najkrhkejših pripadnikov naše družbe so glasovali Branko Grims, Zala Černilec Tomašič in Romana Tomc iz Slovenske demokratske stranke, hkrati člani Evropske ljudske stranke, z izjemo Grimsa, ki so ga v začetku julija zaradi lenobe vrgli iz politične skupine. Matej Tonin in Milan Zver sta se glasovanja vzdržala. Da jim je dobrobit otrok res prioriteta, je peterica pokazala tudi na glasovanju v začetku maja o razkritju evropskih prijateljev Jeffreyja Epsteina, ko so predlog enoglasno podprli. Seveda, za otroke gre! *Khm*, pardon, pravkar so mi iz režije sporočili, da je vseh pet ljubiteljev otrok glasovalo proti. Za otroke pride in gre.
Na kritično manjko regulacij umetne inteligence, s katero smo posiljeni na vsakem koraku, opozarja tudi število smrti, neposredno povezanih z umetno inteligenco. V ameriški bazi podatkov AI Companion Mortality Database je dokumentiranih 33 primerov smrti, h katerim je domnevno prispevala interakcija s klepetalnim robotom z umetno inteligenco. Med marcem 2023 in majem 2026 je v 22 incidentih 16 uporabnikov storilo samomor, 17 žrtev pa so uporabniki ubili. Podatki razkrivajo, da je bilo 30 odstotkov žrtev starih med 11 in 17 let. Največje pa je bilo število smrtnih žrtev, pri katerih je bila navedena uporaba ChatGPT, in sicer 27. Evropski akt o umetni inteligenci manipulativne prakse strogo prepoveduje, to pa je pravzaprav vse.
Nad vsem tem se lahko pritožujete, kolikor hočete, prijatelji družine in otrok vas niso nič vprašali. Da pa ne boste mislili, da vas Unija izključuje iz odločanja o vseh najpomembnejših dilemah, ki bodo diktirale našo prihodnost, imate do 26. septembra čas, da se opredelite do motivov na novih evrskih bankovcih, s katerimi bomo kupovali orožje za Izrael.
Dodaj komentar
Komentiraj