Minili so več kot štirje dolgi tedni, vstopili smo v petega, ko nove vlade še vedno ni na vidiku. Predsednica Nataša Pirc Musar nestrpno pričakuje, kdo ji bo prvi dostavil 46 glasov. Janez Janša ne želi voditi šibke koalicije in je pripravljen na vse scenarije. Robert Golob se odpoveduje sanjam o dveh zaporednih mandatih, svojo Svobodo namreč vidi v opoziciji. Sredinskemu trojčku se obeta približno tak uspeh kot Logarjevemu oblikovanju tretjega pola na slovenskem političnem parketu. Matjaž Han je vlogo Socialnih demokratov že označil kot opozicijsko, Levica pa si čas do sestave nove vlade krajša predvsem z udrihanjem po Stevanoviću. Znašli smo se torej med Scilo in Karibdo. 

Od parlamentarnih volitev, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, iz vseh koncev in krajev poslušamo, da bosta jeziček na tehtnici za sestavo vlade manjši, predvsem pa v parlament prvič uvrščeni stranki Demokrati in Resnica. Predsednik slednje je sicer res dejal, da ne bo šel v vlado ne z Golobom ne z Janšo, zaprisego, da z SDS-om in Janšo ne bo sodeloval, je dal tudi slovito overiti pri notarju. Če je Resnica, sploh odkar je Stevanović s podporo desnih strank postal predsednik državnega zbora, res nekakšen po vetru obračajoč se jeziček, Demokrati to nikoli niso bili. 

Od Logarjeve kandidature na predsedniških volitvah, na katerih se je za predsedniško funkcijo potegoval kot neodvisni kandidat, in ustanovitve Platforme sodelovanja spomladi leta 2023 se postavlja vprašanje, ali je Logar skupaj s svojimi Demokrati zgolj satelit Janeza Janše. A vprašanje je konec koncev brezpredmetno, saj je bilo tako ali drugače jasno, da bo Logar sedel v četrti Janševi vladi. Logar, ki je sicer od začetka trdil, da želi koalicijo povezovanja in da ga v zgolj desni oziroma desnosredinski vladi ne bo, je res začel svoja navidezna pogajanja z Robertom Golobom. Kaj hitro je kot izgovor našel Levico, s katero zaradi arbitrarno nasprotujočih si stališč v vladi pač ne morejo sedeti. Golob svojega podaljška Levice očitno ni pripravljen žrtvovati, SD nima prava glasanja in je capljal za Svobodo, pogajanja o vstopu Demokratov v vlado z Golobom oziroma natančneje njihova utvara pa se je kaj hitro razblinila. 

Logar, ki si je tako zvesto prizadeval za povezovanje in ni pristajal na sodelovanje Demokratov v desni vladi, je svoja stališča kaj hitro omehčal, ko je po seji državnega zbora, na kateri so njegovi poslanci kot prvega med enakimi ustoličili Stevanovića, dejal, da raznobarvnost njihove stranke zagotavlja raznobarvnost vsake vlade, v katero bodo vstopili. In tako se Logar spreneveda, čeprav so koordinate jasne. Golob je svoja pogajanja zaključil, Janša bo, če ni že, zdaj začel sestavljati vlado. Sprenevedanje je pravzaprav nepotrebno, z njim je v veliki meri prenehala celo Resnica, katere predsednik je jasno povedal, da ima notarsko overjena izjava zdaj drugačno veljavo, saj so jih ljudje s svojimi glasovi poslali v parlament. To je bilo prav tako razvidno pri glasovanju zanj za predsednika državnega zbora. Če želi Logar vsaj v teoriji politično preživeti, mora v vlado, saj trenutno nima nobene državne funkcije. Ta vlada pa bo očitno Janševa. 

Dejstvo je, da so bili rezultati volitev za Demokrate razočaranje. Prejeli so šest poslanskih mest in dejansko dosegli slabši rezultat kot Socialni demokrati z enakim številom sedežev. Ob tem, ko je Slovenska demokratska stranka, pa čeprav na drugem mestu, dosegla rekorden rezultat, ter izboljšanem rezultatu trojčka Nove Slovenije, SLS in Fokusa, so Demokrati pobrali tistih nekaj desnosredinskih volivcev, kdorkoli pač že so. Rezultat lahko pripišemo polarizaciji slovenskega političnega prostora, Logarjevi povezanosti z SDS, njegovi dolgočasni retoriki ali prazni vsebini njihovega programa. Pravzaprav ni važno. Demokrati so zasedli peto mesto. Logar tako ni oblikoval svojega sredinskega pola, ni uspel s tako imenovanim sredinskim trojčkom, njegova stranka pa ni dosegla nobenega zavidljivega rezultata, ki bi ustvaril temelj za njegovo nadaljnjo gradnjo po koncu te zdaj še ene oblikovane vlade. 

Da se slabega rezultata, predvsem pa izhodišča za pogajanja zaveda tudi Logar, je jasno iz njegove retorike, ki je v zadnjem času postala mnogo bolj spravljiva z Janšo. Poleg tega Logar med vsemi desnimi strankami in njihovimi politiki najbolj glasno nasprotuje predčasnim volitvam. Že res, da bi z doseganjem rezultata, ki ga je dobila na tokratnih volitvah, imela težave marsikatera stranka, a največ je na kocki prav za manjše stranke, kakršna so Demokrati. 

Tako so Demokrati, nameren oziroma zrežiran satelit ali pa spontano nastal, karkoli je pač odgovor na to kura ali jajce vprašanje, predvsem ne pretirano uporaben satelit. Dobili so toliko glasov, da sicer Janši nekoliko pomagajo, a brez Resnice oziroma njene podpore, SDS-u vlade vseeno ne bo uspelo sestaviti. Njihov dodatek glasov je slabši kot NSi-jev, ki je očitno z odhodom Mateja Tonina v Bruselj pozabila na svojo nekdanjo zavezo, da ne gredo v vlado z SDS. Demokrati so partner bolj po sili razmer, medtem ko NSi s priveskoma od Janše dejansko lahko zahteva nekoliko večji izkupiček zase. 

Ta satelit po sili razmer tako na nebu ne bo ostal prav dolgo. Demokrati si niso bili zmožni ustvariti prave volilne baze, njihov program in njegova predstavitev pa ob Janševi delujeta meglena in se vijeta kot jara kača. Logar bo tako s svojim sodelovanjem v četrti Janševi vladi morda razočaral svojih slabih 79 tisoč volivcev, predvsem pa bo sebe in Demokrate ustoličil kot relativno nepomembnega pandanta SDS, ki brez nje in sodelovanja z njo nimajo prostora na političnem nebu za svoj neodvisni in ponovljivi politični satelit.