Politično preverjeno desna ekipa bolj ali manj širše dobro znanih fac v domačem političnem in medijskem močvirju, ki že običajno prosperirajo, ko se do korit izvršne in zakonodajne oblasti tudi s pomočjo pred in po volilnih trikov prikopljejo Janez Janša in vsakokratni somišljeniki, torej urednik portala Požareport Bojan Požar, direktor podjetij Herman in partnerji ter Stratkom Franci Zavrl, politično desni komentator Miran Videtič, aktualni vodja vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič, strokovnjak za komuniciranje in zdaj predstavnik za odnose z javnostmi na zunanjem ministrstvu Edvard Kadič, nekdanji direktor in urednik Demokracije Jože Biščak ter direktor in solastnik Nove24TV in direktor Novih obzorij, ki izdajajo Demokracijo, Boris Tomašič, ki bo ob vseh teh funkcijah našel čas za direktorovanje še eni novi vladno nevladni organizaciji, so skupaj črno na belem in tudi na portalu Bizi.si preverljivo ustanovili Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–26, ki bo deloval v podporo posameznikom, ki so jim bile v preiskavah kršene pravice, podajal kazenske ovadbe zoper domnevno odgovorne in bo – ker je ustanovljen tik pred začetkom referendumske kampanje proti politizaciji parlamentarnih preiskav – sodeloval tudi v vladni referendumski kampanji za zakon, kot ga je predlagala in sprejela koalicija strank SDS, Nova Slovenija, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica.

Preiskovalnih komisij je v tem mandatnem obdobju sicer bilo pet. Na zahtevo SDS in njej podrejenega Državnega sveta so bile zahtevane tri: Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja, Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star solar d.o.o., domnevnega nezakonitega financiranja stranke in volilne kampanje Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in še Preiskovalna komisija o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok. 

Na zahtevo Gibanja Svoboda pa dve, in sicer Preiskovalna komisija o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine. Kljub temu so se v tej novi vladno nevladni organizaciji politizirane civilne družbe zbrale zgolj in edino žrtve poslanske preiskovalne komisije o financiranju političnih strank, ki jo je kot predsednica vodila poslanka Svobode Tamara Vonta, saj naj bi prav delo te komisije in pod njenim predsedovanjem pokazalo, da je treba učinkoviteje varovati pravice prič in preiskovancev.

Kljub temu bo zavod deloval v podporo posameznikom, za katere ustanovitelji ocenjujejo in ocenijo, da so jim bile v okviru parlamentarnih preiskav kršene pravice, ter jim pomagal pri uveljavljanju pravnega varstva, saj da je preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank, ki ji je del minulega mandata predsedovala Vonta, ko je štafetno palico predsedujoče prevzela od iz Gibanja Svoboda odstranjene poslanke Mojce Šetinc Pašek, nedopustno posegala v pravice prič, med drugim z vpogledi v poslovne in osebne račune, ter institut parlamentarne preiskave uporabljala za politični obračun nekako enako kot inštitut zavoda kot domnevno nevladne in apolitične organizacije za referendumski politični obračun v prid četrti Janševi koaliciji izkoriščajo ustanovitelji Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave. Toda tako to gre. Kljub temu da politično preverjeni ustanovitelji, med katerimi le za nepoznavalce notranjih dinamik domačega notranjepolitičnega prostora še najbolj izstopa ime Francija Zavrla, trdijo, da je parlamentarna preiskava lahko legitimno orodje nadzora le, če spoštuje pravice prič in preiskovancev in da je, ko se parlamentarna komisija spremeni v orodje političnega obračuna, žrtve potrebno zaščititi in odgovornost tudi kazensko uveljaviti, so tudi zavod za zaščito žrtev političnih preiskav 14. septembra letos ustanovili zgolj kot orodje pred-referendumskega političnega obračuna za naknadni zakonodajni referendum 11. oktobra, na katerem je politične spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi tudi brez zavoda za zaščito žrtev žrtev parlamentarne preiskave potrebno pač zavrniti. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Zavodom za zaščito žrtev parlamentarne preiskave o političnem pranju denarja in obvodnem financiranju strank kot orodju za referendumsko kampanjo četrte Janševe vlade in koalicije v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Posnetek zaslona / Proti politični policiji / Instagram