Medtem ko se širna slovenska javnost in vsi mediji na veliko ukvarjajo z referendumsko ihto, v kateri bi se manjšinska vlada in koalicija Janeza Janše s podporo stranke Resnica z državljani želeli posvetovati tudi glede reči, o katerih je že sprejela politične odločitve, kot sta denimo vprašanje ukinitve obveznega RTV prispevka in dodatna politizacija delovanja osrednje državne radiotelevizije, in ukinitve volilne pravice za državljane tako imenovanih tretjih držav, torej zgolj vseh, ki nimajo državljanstva ene od držav članic Evropske unije, kot že v državnem zboru sprejetega zakona, in ko se očetje in matere tudi na politični desnici, torej volivci SDS, Nove Slovenije, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, sprašujejo, ali morda vendarle minister za šolstvo Borut Rončević ne pričakuje, da bodo sami morali Ustavo Republike Slovenije svojemu prvošolskemu naraščaju, ki povečini še ni osvojil bralne veščine in mu je večina pojmov, s katerimi se tam operira, še neznana, na glas brati in tudi pojasnjevati, kaj sta na primer vladavina prava ali socialna država, smo potrebovali kar nekaj dni, da smo izvedeli, da je bila v nedeljo Izraelu poslana zgolj protestna izjava zunanjepolitične predstavnice in ne vseh članic oziroma skupna izjava EU glede načrta za nadaljnjo nezakonito gradnjo izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in s tem v od prejšnje koalicije in vlade s strani Republike Slovenije pač priznane, a s strani Izraela še naprej okupirane in kolonizirane države Palestine.     

Ne glede na to, da še ni najbolj jasno, ali je od vseh 27 članic, ki morajo podati soglasje, da lahko gre za tako imenovano skupno izjavo, da je novih 1200 domov za izraelske naseljence na Zahodnem bregu pljunek na dogovorjeno in s strani mednarodne skupnosti v veliki večini priznano rešitev dveh držav, po kateri državo Palestino sestavljata zdaj porušena in vojaško zavzeta Gaza ter Zahodni breg, ki ga s pomočjo izraelskih vojaških sil na palestinski zemlji kolonizirajo tako imenovani nezakoniti izraelski priseljenci – kar sicer velja za vojni zločin po mednarodnem pravu – svoj glas proti in v podporo genocidnemu početju Benjamina Netanjahuja in njegovih koalicijskih partnerjev, dala zgolj Republika Slovenija, ki je sicer, kar bodo kmalu lahko spoznali tudi letošnji prvošolčki, že po ustavi mirovniškim politikam zaprisežena država. 

A dejstvo je, da je do zamenjave oblasti tovrstnim skupnim izjavam glede izraelskih vojnih zločinov in genocida zaradi podpore cionističnemu režimu redno nasprotovala Orbánova Madžarska in da je od nje očitno štafeto podpore etničnemu čiščenju Palestincev prevzela Janševa Slovenija. Medtem ko so načrte izraelske vlade, s katerimi bi bila država Palestina oziroma njena entiteta na Zahodnemu bregu pravzaprav fizično prepolovljena in onemogočena, v skupni izjavi obsodili voditelji več evropskih in drugih držav, med njimi Nemčije, Avstrije, Združenega kraljestva, Kanade in Avstralije. Karkoli že to pomeni, pa se jim je v tej izjavi obsodbe nadaljnjega genocida in kolonizacije Zahodnega brega pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v isti politični skupini Evropskega parlamenta, kot sta tudi Janez Janša in SDS, pa tudi SLS ter Nova Slovenija. Toda tako to gre. Glede na to, da večina resnih držav, ne glede na to, ali je v njih tako kot pri nas na oblasti politična desnica, kljub vztrajnemu širjenju izraelskih naselbin in izrinjanju pa tudi likvidacijam palestinskega prebivalstva te obsojajo in podpirajo z vsako novo naselbino bolj oddaljeno in nerealistično rešitev dveh držav, v katerih bi lahko Izraelci in Palestinci namesto kot okupatorji in žrtve genocida zaživeli kot vsaj kolikor toliko enakopravni sosedi, tokrat Republika Slovenija pač ni ravnala po kakih evropskih direktivah in sta se očitno Janševa vlada in koalicija s podporo stranke Resnica za blokado skupne izjave EU, s katero bi načrte države Izrael na Zahodnem bregu in ozemlju države Palestine vsaj obsodili, odločila popolnoma samostojno. A to kljub temu pač ne spremeni dejstva, da smo – ne glede na to, ali ste za to volili ali ne – od prejšnjega tedna od države, v kateri priznavamo državo Palestino, pač postali državljani države, v kateri podpiramo njeno nadaljnjo okupacijo in kolonizacijo ter še naprej potekajoče etnično čiščenje in genocid nad Palestinci. 

Tudi za tokratni N-euro moment sem kot državljan, ki bo še naprej nasprotoval tako genocidu Izraela nad Palestinci in Palestino kot vsaki politični sili ter vladi, ki ga bo v tem nagnusnem početju podpirala, poskrbel Tomaž Z.

Vir: Posnetek zaslona / Peacewalk