Predlogu zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki ga danes poslanci obravnavajo na izredni seji državnega zbora, se očitno ne glede na opozorila nevladnih organizacij, da se z njim ukinja sklad za njihov razvoj in financiranje, obeta koalicijska podpora. Kljub tiskovnim konferencam in kampanjam na družbenih omrežjih, v katerih so med drugimi sodelovali predstavniki zveze tabornikov, gasilske zveze, Rdečega križa in Slovenske Karitas, so se v poslanskih skupinah Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Fokusa in Slovenske ljudske stranke, Demokratov ter Resni.ce odločili na besedo verjeti predsedniku vlade in nespornemu vodji koalicije Janezu Janši. Ta se je včeraj v imenu lastnega političnega obračuna z nadpovprečno razvitim nevladnim sektorjem v Sloveniji –  ki deluje po sili razmer, v katerih država marsikatere osnovne pravice in storitve ne zagotavlja – brez dlake na jeziku zlagal, da vlada ničesar ne jemlje, saj da gre za ostanek in tisti del nerazporejenih sredstev, ki jih ljudje iz dohodnine ne razporedijo, ter da se lahko vsaka organizacija s statusom delovanja v javnem interesu bori za sredstva v okviru enega odstotka dohodnine.

Predlogu zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki predvideva ustanovitev samostojnega sklada za financiranje zdravljenj redkih bolezni otrok, ki še niso vključena v financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je sicer politično ali kakorkoli že pravzaprav težko nasprotovati. Treba se je kvečjemu vprašati, kako je mogoče, da tovrstnega sklada do zdaj – v samostojni državi in za otroke, ne za časa samooklicano levih ali v politični praksi preverjeno desnih Janševih vlad – še nismo vzpostavili. Toda problem pač ni v tem, da tovrsten sklad nedvomno potrebujemo, ampak v tem, od kod oziroma iz katerih sredstev ga financirati, kjer pa je vladajoča in očitno lažniva klika pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti vendarle prepoznala priložnost političnega obračuna, saj predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni pač ne predvideva, da bi za financiranje in za njegovo poslanstvo poskrbeli denimo v okviru zdravstvene blagajne, temveč naj bi se med drugim financiral iz odstotka dohodnine, torej sredstev, ki jih davkoplačevalci niso namenili posamezni nevladni organizaciji v javnem interesu in ki so bila doslej v skladu z zakonom o nevladnih organizacijah glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij, do katerih pa so v primeru uspešnih prijav na razpise lahko dostopala tudi društva in zavodi, ki niso v javnem interesu oziroma ki tega statusa javnega interesa nimajo, tudi če njihovo delovanje nesporno je del javnega interesa, ali pa vsaj velike količine dela, ki ga namesto institucij države na slovenskem terenu opravijo prav prostovoljci in nevladne organizacije.

Janez Janša in za njim poslanci koalicije s podporo poslancev Resni.ce sicer ponavljajo, da vlada ničesar ne jemlje, ker da gre za ostanek, skratka za tisti del nerazporejenih sredstev, ki jih ljudje ne razporedijo, kar pa je prvovrstna laž. Ta sprva morda res nerazporejena sredstva - in to še kako dobro vedo tudi Janez Janša in njegovi tokratni politični oprode, ki so mu pomagali četrtič do oblasti - so pravzaprav razporejena, saj so bila v skladu z zakonodajo namenjena kot glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij. 

Janeza Janšo in koalicijske ministre ter poslance sicer dodatno postavljajo na laž tekoči in v nekaterih primerih že tudi do leta 2029 odobreni projekti sofinanciranja, od katerih so odvisne številne zaposlitve in – kar je vendarle še pomembnejše – številne storitve za prebivalce, ki jih namesto države opravijo nevladne organizacije in jih ta sredstva omogočajo. Toda tako to gre. Gasilce, Karitas ali Rdeč križ, oskrbo na domu ali v ustanovi za starejše občane in podobne reči namreč tudi v tej državi, v kateri hrano upokojencem, revežem in brezdomcem razdeljujejo prostovoljci, potrebujejo volivci tako koalicijskih kot opozicijskih strank. Potem ko bodo zaradi političnega obračuna z nevladnim sektorjem in prenosa sredstev, ki so bila prej rezervirana za razvoj nevladnih organizacij, v sklad za zdravljenje redkih bolezni otrok, za katere smo do zdaj v državi res zbirali SMS-sporočila in zamaške, po vsej Sloveniji usahnile storitve, ki bi jih sicer morala zagotavljati država, pa jih ne in jih namesto nje za skromna sredstva in minimalne zaposlitve omogočajo nevladne organizacije, bodo to, kako se je zlagal in kako še naprej laže predsednik vlade, hočeš nočeš primorani spoznati tudi njegovi občudovalci in podporniki. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z lažjo predsednika vlade Janeza Janše, da vlada in koalicija z zakonom o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni otrok nikomur ničesar ne jemljeta – če pa jemljeta nevladnemu sektorju in njegovim uporabnikom – v zobeh poskrbel Tomaž Z.   

Vir: Posnetek zaslona / CNVOS