I.  GLASBA

ne-meta

LUDa knjigarna // 19.00 // Poezija na podlago: Heronova spirala 

Tokrat poezija na podlago malo drugače. Ob izidu desete pesniške zbirke Janeza Ramoveša Heronova spirala (mimohod panjskih končnic) in uglasbitvi teh pesmi s strani Gregorja Pompa, ki je knjigi dodal notni zapis, bosta avtorja nastopila v okviru Poezije na podlago. Gregor Pompe je del skladbe, ki jo je napisal na Ramoveševe pesmi, ekskluzivno za naš dogodek priredil za dve harmoniki; kompozicijo bosta izvedla Primož Kranjc in Miha Pinterič.

Cukrarna // 19.30 // Festival TO)pot: Kri je voda (z okusom)

Skladateljico je zanimalo raziskati presečišče spektrov zvoka vode in godal ter artikulacija teh zvokov na paleti med tonom in šumom. Vir zvočnih posnetkov vode so reke (Bela, Idrijca, Zadlaščica, Soča, Bača …), pa tudi morja in jezera. Percepcija zvoka vode se spreminja glede na oddaljenost. Bližino vode in intimno doživljanje njenih zvokov omogoča osem kanalov lo-fi posnetkov, ki si jih gledalci sami pretočijo preko prenosnih telefonov.

Ko me oblije voda, se odpre prostor za vdihom. Prostranstvo. Svoboda. Zgodovinski atlas atomov, ki so danes moje telo, izrisuje strune v tkivo sveta. Je to dotik prednic? Veličastnih bitij pramorja? Univerzalne zavesti? Vem le, da so moja hlepenja pomirjena in danes ne bom metala bomb.

Prulček // 20.00 // Hot Club 

Zvok starega Pariza. Manouche jazz kot družabno lepilo, ki diši po svobodi, potovanjih in večerih, ki se nočejo končati.

Dobrodošli v prvem ljubljanskem Hot Clubu! Mesečni cikel, ki ga vsako četrto sredo v mesecu gosti priznani violinist in profesor viole na Konservatoriju Peter Ugrin (Artbeaters), oživlja tradicijo gipsy swinga.

Zasedba ostaja zvesta izvorni manouche estetiki: pričakujte visokoenergijsko akustiko brez bobnov, kjer se virtuozne kitare v nenehnem dialogu prepletajo z violino in kontrabasom.

Program: Večer odpira koncertni set, ki mu sledi jam session.

Jam pri nas ni zgolj »dodatek« po koncertu – je jedro večera. Takrat oder zavzamejo novi obrazi, kreativna energija zakroži med prisotnimi, ritem pa postane močnejši in gostejši. To je tisti del večera, ki ga ne moreš ujeti v posnetek; zgoditi se mora v živo, v tem prostoru.

ne-Ljubljana

Vetrinjski dvor, Maribor // 21.30 // nevemnevem

Sedemglava nojzerska pošast hara in pustoši na križišču govorjene pesniške besede in razdiralnega hrupa. nevemnevem so bili klubski maratonci že »davnega« leta 2015, po krajšem/daljšem zatišju pa so se vrnili v (delno) novi postavi, nazadnje dopolnjeni še z lastno vizualko. nevemnevem besnijo s poezijo, oblečeno v glasbo, oblečeno v performans, oblečeno v statement, ki divja, oživi, umre in ponovno vstane. Včasih na hrbtu zatiranih, drugič zaradi krivic, tretjič od samega veselja, čudenja nad svetom in družbo, ali pač zato, »ker zakaj pa ne«. Zavezani so hrupnim ekspresijam, brezkompromisnim medžanrskim izletom v neznano, fragmentiranju poetičnih tekstov in nenadnim prebliskom DIY elektronskih vezij, ki se napaja iz širokega glasbenega spektra od no-wave, (avant)rocka do free jazza. So nadžanrsko večni in prijetno zblojeni, njihovi nastopi pa daleč od čisto navadnih. Konstrukt besede in zvoka od vsepovsod. 

ne-Slovenija

Klub Močvara, Zagreb // 21.00 // Impronedjeljak 

Međunarodni festival slobodno improvizirane i kreativne glazbe 

Set 1 – Ad hoc quartet:
FRANK GRATKOWSKI (DE) reeds
ZLATKO KAUČIČ (SI) drums, percussions
IVO PERELMAN (BR/US) tenor sax
NATE WOOLEY (US) trumpet

Set 2 – Ad hoc quintet:
MATEJ DERONJIĆ (HR) grand piano
STEPHEN GAUCI (US) tenor sax
BORIS JANJE (HR/SI) double bass
DAMIR P. KAFKA (HR) soprano sax
TRACY LISK (US/PT) drums

Set 3 – Ad hoc septet:
ISABELLE DUTHOIT (FR) vocals, clarinet
JOHN EDWARDS (UK) double bass
FRANK GRATKOWSKI (DE) reeds
LIZ KOSACK (US/DE) synthesizer
JORDINA MILLÀ (ES/AT) prepared piano
HARRI SJÖSTRÖM (FI) soprano, sopranino sax
NATE WOOLEY (US) trumpet

Set 4: APEIRON (HR) – Zagreb collective for free improvised and creative music, with guests

II.  DRUGO

metametameta

A-Infoshop // 17.00 // Bralni krožek – Politična šola borke Vide: Zgodovina ženskega organiziranja pri nas

Začenjamo prvi cikel bralnega krožka novega semestra Politične šole borke Vide o zgodovini ženskega organiziranja pri nas. Iščemo konkretne taktike in lekcije za današnje delovanje in samoorganiziranje. Na prvem srečanju bomo brali odlomke Vide Tomšič o ilegali in razmejitvi z buržoaznim feminizmom ter Erne Muser o delovanju v ilegali, ZDŽID in Trboveljski ženski vstaji 1933.

Odpirali bomo vprašanja: kako organizirati prekarne delavke in delavce (s.p.-ji, študentke, neplačane skrbstvene delavke) kot aktivno zaledje v družbenih bojih; kako delovati v legalnih strukturah (društva, soseske, kulturni centri) in ohraniti radikalno politiko; kako se izogniti pastem liberalnega feminizma in hkrati preprečiti odrivanje skrbstvenih vprašanj na stranski tir; kako tako imenovane »ženske zahteve« (reproduktivne pravice, oskrba, javni vrtci) preoblikovati v skupni program celotnega gibanja; kako načrtno graditi žensko organiziranje v časih krize.

ne-meta

Festival TO)pot: Hoditi-s tišinami

Cukrarna // 19.00 // Boštjan Perovšek: Neslišno – slišno, med netopirji

Bioakustična zvočna skulptura Neslišno – slišno, med netopirji odstira skoraj neslišni svet frekvenčnih območij, ki so ljudem večinoma nedostopna. Projekt se umešča med zvočno ekologijo in bioakustično glasbo, saj zvoke nočnega okolja in netopirjev iz ultrazvočnega spektra obdeluje ter prestavlja v človeku slišno območje.

Skladbo sestavljajo slišni nočni zvoki, ki se jim pridružijo prestavljeni glasovi netopirjev in drugi nočni zvočni viri. Končni zvočni prostor je sestavljen iz notranjega – grajskega, oddaljenega gozdnega in sredinskega prostora, ki ga predstavlja zunanja ploščad okoli gradu. Kompozicija vključuje elektroakustično obdelavo zvočnega materiala in je predvajana kot prostorska, 3D oziroma 360-stopinjska zvočna projekcija.

Cukrarna // 19.30 // Salomé Voegelin: no signal

To je kuratorski performans, tj. predstavitev, v kateri ne predavam, ampak ideje uprizarjam s predvajanjem zvokov in recitiranjem poezije, branjem besedil ter predlaganjem besedilnih partitur, medtem ko se premikam in stojim na mestu. S tem formatom želim ponovno preizprašati pojem »no signal« – ne kot hrup ali izgubo povezave, temveč kot priložnost, da slišimo tišino in utišane, posledično kot priložnost, da začnemo slišati stvari. V kontekstu komunikacij se koncept »no signal« zdi brezvreden. Je zamegljen zvok slabe povezave, ki ničesar ne prenaša in nima nobene vrednosti. Pomeni pomanjkanje in opisuje nezaželeno, kar je treba počistiti in izbrisati, da bi prišli do jasnega pomena in smisla. Pričakuje se, da to pomanjkanje premagamo, da bi zvok lahko organizirali v nekaj, kar bo imelo (vizualni) smisel. 

Mladinsko // 19.30 // Osem ur ni ves dan

Predstava temelji na Markovićevi priredbi TV-nadaljevanke Osem ur ni ves dan (Acht Stunden sind kein Tag), ki je v začetku sedemdesetih let minulega stoletja nastala po scenariju Rainerja Wernerja Fassbinderja. V njej spremljamo vsakdanje življenje družine iz delavskega razreda in ljubezensko zgodbo, na drugi strani pa delo in pripetljaje v tovarni, kjer izdelujejo strojno orodje. Predstava je sestavljena iz dveh delov, med katerima poteka tiha vojna: iz »družinskega«, ki se odvija v domačem okolju, in »tovarniškega«, kjer se intima pretaka v proizvodnjo. Kljub veliki gledanosti so za nadaljevanko Osem ur ni ves dan posnele_i le pet od načrtovanih osmih epizod. Producent je kot enega od razlogov za prekinitev navedel, da je scenarij preveč oddaljen od resničnosti in sindikalno pristranski.

Dvorana Duše Počkaj, CD // 20.00 // Dino Pešut: Granatiranje

Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta – srečanje, zaznamovano s strastjo, s strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, kjer grmi samo še tehno, in v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. 

Granatiranje je pretresljiva in hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju. 

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Mala dvorana // 17.15 // Kar je treba storiti

Srđan Kovačević / Hrvaška, Srbija, Slovenija / 2025 / 88 min / slovenščina, bosanščina

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Dvorana // 18.10 // Tony

Matt Johnson / ZDA / 2026 / 106 min / angleščina

1975. Devetnajstletni Anthony Bourdain želi postati pisatelj, a se namesto tega znajde za pomivalnim koritom v kaotični kuhinji ribje restavracije na Cape Codu. Tam pod mentorstvom brazilskega chefa (Antonio Banderas) vstopi v vznemirljivi svet profesionalnega kuhanja …

Mala dvorana // 19.30 // Kar je treba storiti

Srđan Kovačević / Hrvaška, Srbija, Slovenija / 2025 / 88 min / slovenščina, bosanščina

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Dvorana // 20.30 // Lep in žalosten svet

Cyril Aris / Libanon, Nemčija, ZDA, Savdska Arabija, Katar / 2025 / 110 min / arabščina

Srce parajoča romanca, postavljena v Bejrut v treh časovnih obdobjih, se sprašuje, ali lahko ljubezen in humor zmagata nad obupom in malodušjem. Dobitnik številnih nagrad občinstva, tudi na lanskem Liffu.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // Niso letele ptice + Ne pozabi me

Niso letele ptice

Spomini na otroštvo zadnjih prič prve svetovne vojne. Ta je v krajih ob Soči povzročila eno najhujših opustošenj. Nebo, ki je do tedaj pripadalo pticam in bogovom, je naselil človek. To niso ptice, je otrokom vpila mama Juštine, ko so letala prvič preletela Brda. Morali so v begunstvo. Ko so se vrnili, niso imeli ničesar. Začeli so znova. Narava je s časom ta svet obnovila, za vedno pa je izginil občutek za sveto. 

Ne pozabi me

Dokumentarni esej išče neizrečeni družinski spomin na drugo svetovno vojno. Med pospravljanjem škatel s fotografijami in filmskimi koluti se postopoma odpira spominska krajina obmejnega prostora med Slovenijo in Italijo, ki so ga v preteklem stoletju razdelili vojne in politično nasilje. Otroški spomini najstarejših pa odstirajo tudi drugačen pogled na ta prostor, veliko bolj skupen, kot smo se o njem učili v zgodovinskih učbenikih. Film šiva spomine domačinov različnih pripadnosti ter s filmskimi in fotografskimi dokumenti gradi prizorišče skupni pripovedi o življenju med vojno v času ponovnih pozivov k oboroževanju.