GLASBA

metametameta

Gala hala // 20.00 // SAHARA TRANSPORT SERVICES & DVS

Torkov terasa večer s soundtrackom dveh največjih zabavljačev v regiji. Garage, grime, uk funky, breaks, dub, dancehall in več. 

Music policy: garage/breaks/dub/uk funky/grime/dancehall/baile funk

ne-meta

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Ritam Riot

Ritam Riot igra balkansko glasbo na svoj način – z močnim občutkom za ritem, odprtim prostorom za improvizacijo in sodobnim pristopom k aranžiranju. Navdih črpa iz glasbenih tradicij Balkana, hkrati pa v svoj zvok organsko vključuje vplive jazza in drugih sodobnih glasbenih izrazov. Namesto poustvarjanja tradicije išče sveže poglede na znane melodije in ritme ter jih predstavlja v živih, dinamičnih interpretacijah. Njihova glasba združuje plesnost, muzikalno svobodo in spoštovanje do izročila, pri čemer ostaja iskrena, sodobna in prepoznavna. 

ne-Ljubljana

Tolminator 24. - 28. julij, Tolmin 

Tolminator stage:

Hatebreed, Lucifer’s Child, Spectral wound, Immolation, 1000Mods, Deicide

Beach stage:

Deafened to death, Axident, Paediatrician, Moshead, Nel Buio, Vulvodynia, Brat

DIY stage:

Mal pre mal, Dark insanity, Stitched, Dummy toys, Trobec

Festival glasbe sveta

Parco Basaglia, Gorica // 21.00 // Elsa Martin (IT) + Laura Agnusdei 4tet (IT)

Vox Humana je projekt v nenehnem razvoju, ki združuje glas, poezijo in elektroakustične zvočne pokrajine. Gre za solo performans italijanske ustvarjalke, ki stavi na »razgaljenost« oziroma preprostost izraza in koncertno izkušnjo preoblikuje v prostor tveganja ter hkrati privilegija.

Hipnotični koncert Else Martin, ki temelji na močni povezavi z občinstvom, obeta obred skupnega doživljanja in kolektivnega sočutja.​

Italijanska eksperimentalna saksofonistka Laura Agnusdei bo z zasedbo predstavila svoj aktualni album Flowers Are Blooming in Antarctica, brezčasno in poglobljeno meditacijo o človeškem odnosu do Zemlje, okoljskih konfliktih, ki iz njega izhajajo, in fascinaciji nad nečloveškimi oblikami življenja.

Njeno avtorsko obarvano raziskovanje se izraža v živahnih zvočnih pejsažih, v katerih se prepletajo koralna exotica, duhovni jazz, minimalizem v tradiciji t.i. estetik “Četrtega sveta”, elektronski tropikalizem, obredni futurizem in sodobna eleganca.

KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 19.00 // Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš

Marie Luise Lehner / Avstrija / 2025 / 87 min / nemščina, podnapisi

Film o razrednih razlikah, pripadnosti, medčloveški bližini in iskanju identitete – od sramu do ponosa. Radikalno nežna zgodba o odraščanju, pospremljena z obilico sveže alternativne glasbe.

Mala dvorana // 20.00 // Tretji svet

Arsen Oremović / Hrvaška / 2025 / 101 min / hrvaščina

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Dvorana // 21.00 // Modra sled

Gabriel Mascaro / Brazilija, Mehika / 2025 / 86 min / portugalščina

Distopična, a barvita in upanja polna vizija sodobne družbe, ki sporoča, da nikoli ni prepozno za nov začetek. Velika uspešnica v domači Braziliji in dobitnica srebrnega medveda na Berlinalu.

Ljubljanski grad // 21.30 // Skriti ljudje

Miha Hočevar / Slovenija, Srbija, Islandija / 2025 / 99 min / slovenščina, angleščina, islandščina

Pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih je islandskemu igralcu prinesla vesno za najboljšega igralca na Festivalu slovenskega filma.

PLAC // 20.00 // Preiskava državljana onkraj vsakega sumničenja

Provokativni italijanski filmski režiser Elio Petri bo na tokratnem filmskem večeru predstavljen s svojo mednarodno priznano srhljivko Preiskava državljana onkraj vsakega sumničenja (Investigation of a Citizen Above Suspicion). Režiser spretno ohranja ravnovesje med absurdom in realizmom v kafkovski pripovedi o policistu višjega ranga (Gian Maria Volonté), preiskujočega zločin, ki ga je zagrešil sam.

Volonté docela zabriše mejo med seboj kot igralcem in antiherojskim protagonistom, kar se mu ne posreči le zato, ker se spoji z igrano vlogo, temveč ker tudi sam t. i. il dottore ne igra nikogar drugega kot samega sebe. Vsako dejanje je skrbno odmerjeno in performirano; česanje las z briljantino, gestikulacije, obrazna mimika in pomenljiva jakost verbalnega izraza, ko naziva druge.

Takšna zvrst nenehnega performiranja je ravno pravšnja, ko gre za naskok na limito razmejitve utelešenja zakona (tokrat v možu postave) in zakona na sebi. Brez pripadle senčice dvoma v avtoriteto je ta nazadnje ponovno utrjena, z razgrinjanjem svojega borniranja pa prestopi meje svojega lastnega obsega, kjer odtlej tiči.

Film tako služi kot psihološka karakterna študija kot tudi pedanten prikaz drakonskih vladnih zatiranj v poznih 60. in zgodnjih 70. letih v Italiji; Petrijev oris skoraj surrealistične in pretanjene birokracije se zdi kot perverzno udvorljivo prikazovanje nadzorovanega kaosa.