sreda
⋆ 𖤓 ⋆˚࿔
+
⋆⁺₊⋆ ☾⋆⁺₊⋆
:::::1:::::
špili
=Kino Šiška
letni vrt kavarne KŠ / 20.00 / Poletje v Šiški 2026: NUHARA
Nuhara je skupni projekt treh sicilijanskih glasbenikov – multiinstrumentalista in etnomuzikologa Micheleja Piccioneja, elektronskega producenta Federica Pipie ter kitarista in pevca tradicionalnih vokalnih tehnik Gabrieleja Bazze.
Njihov napreden zvok povezuje dva zgodovinska mejnika iz petdesetih let prejšnjega stoletja: terensko snemanje italijanskih ljudskih pesmi in rojstvo avantgardne magnetofonske ter elektronske glasbe. Trio z uporabo arhivskega gradiva tradicionalne delovne pesmi preoblikuje v vznemirljivo, hibridno zvočno materijo, sredozemska glasbila spaja z naglitchanimi IDM krajinami ter poslušalce vodi od klavstrofobične rudniške teme do eksperimentalnega klubskega kaosa sicilijanskih tržnic.
*đabe
*Ob lepem vremenu se bomo z osvežilno pijačo v roki ohlajali na letnem vrtu Kavarne Kina Šiška, v primeru, da nam jo zagode dež, pa bomo v glasbi uživali pod streho naše Komune.
=ostala Ljubljana
Kavarna Slamič / 19.30 / SLAMIČ PETIT Big band & Lazzaro Amed Hierrezuelo Zumeta
"Kubanski temperament v objemu bigbandovskega zvoka"
Antonio Geček – trobenta /Zvonimir Bajević – trobenta / Marin Ferketin – pozavna /Primož Fleischman – sopran in alt saksofon / Adam Klemm – tenor saksofon / Bruno Biščan – bariton saksofon / Jaka Pucihar – klavir / Goran Rukavina – kontrabas, električni bas / Tijan Grašič – bobni
Gost večera:
Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta – vokal, violina, bongosi
Slamič PETIT Big Band tokrat v latino preobleki! Hišni zasedbi vrhunskih glasbenikov se bo pridružil karizmatični kubanski pevec, violinist in tolkalec Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta. Obeta se poznopoletni večer vročih ritmov, bogatega bigbandovskega zvoka in prave latino energije
*25€
Prulček / 20.00 / Spominjski jazz jam za Davorina
Jazzovski glasbeniki se bodo zbrali na odprtem jamu v spomin na Davorina.
Davorin Tucak je bil temelj Prulčkovih začetkov. S svojo toplino, odprtostjo in ljubeznijo do glasbe je ustvarjal prostor, kjer so na koncertih in jam sešnih nastajale nove zasedbe, se spletala prijateljstva insose večeri pogosto zavlekli dlje, kot je bilo načrtovano.
Poznejeje zgodbonadaljeval v Postojni, v baru Boem, kjer je znova zbral glasbenike in poslušalce okoli iste preproste stvari: dobre glasbe in ljudi, ki so radi skupaj.
Vračamo se k začetku – z odprtim jazz jamom za Davorina.
Glasbeniki, prinesite instrumente in se pridružite na odru. Ostali pridite poslušat, nazdravit in se spomnit. Najboljši spomin nanj je, da smo skupaj.
*vstop prost
:::::2:::::
ne muzika
=Ljubljana
Trg republike / 17.00 / SHOD PROTI IZGONU DELAVSKIH DRUŽIN
Znašli smo se v resnično težki situaciji. Vlada namreč pripravlja nov zakon, s katerim bo več deset tisočim tujim delavcem odvzela pravico do družinskega življenja. V praksi to pomeni, da bodo družine, ki tukaj že leta delajo, morale zapustiti državo ali se ločiti. Če se je delavcu med bivanjem v Sloveniji rodil otrok ali se je poročil, nenadoma več ne bo izpolnjeval kriterija “zadostnih sredstev” in bo družina morala oditi. Delavci prav tako ne bodo mogli združevati svojih družin, dovoljenje za stalno prebivanje pa bo praktično nedosegljivo za vse.
Več o zakonu si lahko preberete tu: https://www.peticija.online/proti_izgonu_delavskih_druzin
Namen zakona seveda ni omejitev števila tujih delavcev, ampak slabšanje delovnih in življenskih pogojev. Delavci bodo po novem lahko prihajali v Slovenijo zgolj še na kratkih, enoletnih vizumih - torej na način, ki je najbolj priročen za izkoriščanje. Ne bodo se mogli spoznati s sistemom in pravicami, ki jim pripadajo. Ne bodo se mogli vključiti v družbo in si ustvariti socialne mreže. Za niih ne bo nobenega življenja zunqj šefove domene. Tako se v Sloveniji vzpostavlja na pol suženjski trg dela, kakršnega poznamo v zalivskih državah. Ta zakon je darilo izkoriščevalcem in trgovcem z ljudmi, našim domačim šejkom, ki bi radi preoblikovali družbo po vzoru savdijskih tiranov.
Delavci ob tem ne bomo tiho. V tej državi smo trdo garali, gradili njeno infrastrukturo, pridelovali in kuhali njeno hrano, skrbeli za njene otroke in ostarele, plačevali davke in prispevke, vzdrževali pokojninsko blagajno. V zameno nismo zahtevali drugega kot pošteno plačilo in dostojanstvo, ki pripada vsakemu človeku. Novi zakon nam odreka prav to. In zato bomo v sredo 16.9. ob 17h na skupnem shodu vsem odločevalcem jasno sporočili, da brez dostojanstva tudi ne bo dela. Stopimo skupaj in podprimo en drugega v boju za pravične delovne pogoje vseh!
Vodnikova domačija / 18.00 / 23. festival Pranger | Prangerjev pesniški večer
23. Pranger kljub vsakoletnim novitetam, kot so povezovanje s festivalom Vilenica, Pranger pred Prangerjem v Kranju in okvirni program Kropa: mesto muzej, nekaterim tradicijam ostaja zvest skozi leta. Ena takšnih je veliko pesniško branje v Ljubljani, na katerem se občinstvu predstavi letošnja pesniška šesterica, ki so jo izbrali dr. Varja Balžalorsky Antić, Majda Travnik Vode in Vid Bešter. Preden se knjigam kritiško posvetimo v Radovljici, jim bomo v Ljubljani pozorno prisluhnili. V knjigarni Pri kamniti mizi berejo Tina Volarič, Blaž Lukan, Franci Novak, Lukas Debeljak in Marcello Potocco. Pesmi Jerneja Grlja bo interpretirala dramska igralka Vesna Jevnikar. Vse knjige izbranih pesnikov in pesnice boste lahko kupili v najmanjši knjigarni v Šiški. Branje bo povezovala sovodja Festivala Pranger, Natalija Milovanović. Predstavitvi sledi sladko presenečenje in druženje.
Mala galerija Cankarjevega doma / 19.00 / Jaka Vukotič: Kosovel v stripu
Otvoritev razstave stripovskih ilustracij
Jaka Vukotič nas z ilustracijami iz stripa SREČKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Srečka Kosovela, geografskih in umetniških. Vukotič tako Srečka Kosovela postavi na svetovni zemljevid največjih umetnikov in umov našega časa in pokaže, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brezčasne in zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Srečku Kosovelu in stripovski umetnosti.
*đabe
Dvorana Alme Karlin, CD / 20.00 / Nina Ramšak Marković: Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh [premiera]
𝘚𝑡𝘷𝑎𝘳𝑖, 𝘬𝑖 𝑗𝘪ℎ 𝑛𝘦 𝘮𝑜𝘳𝑒𝘮 𝘱𝑜𝘷𝑒𝘥𝑎𝘵𝑖 𝑜 𝑠𝘵𝑣𝘢𝑟𝘦ℎ je predstava/predavanje, med katerim nas igralec Jerko Marčić popelje na neke vrste čustveno potovanje skozi različne ravni našega odnosa do konkretnih stvari in predmetov. Kaj vse se lahko skriva v čisto običajni stvari? Skozi osebno zgodbo, filozofske premisleke in nenavadno raziskovanje starega avtomobilčka, ki ga je podedoval od svojega očeta, se začnejo razkrivati novi pomeni vsakdanjih stvari, njihova sposobnost, da v sebi nosijo veliko več, kot je mogoče videti na prvi pogled. Jerko nam skozi predstavo postopoma razkriva, kako je smisel stvari, ki ga obkrožajo (sveta), na koncu našel ne v njihovem simbolnem pomenu, temveč prav v njihovi radikalni prisotnosti.
FF UL / 16. - 18. 9. / Mednarodna konferenca Varnost v Evropi in svetovni mir
Živimo v negotovih in nevarnih časih. Vse bolj je nujno, da zaustavimo procese, ki ogrožajo človeštvo in planet, da se upremo izkoriščevalskim in zatiralskim praksam, ki uničujejo naravo in tlačijo ljudstva po svetu. A zgodovinskih tokov ni mogoče preusmerjati, družbenih razmer ne moremo spreminjati, če ne poznamo njihove logike in njihovih vzrokov. Temu je namenjena konferenca, ki jo prirejajo Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Inštitut za delavske študije iz Ljubljane ter Fakulteta za varnostne študije in Inštitut družbenih znanosti iz Beograda.
:::::3::::::
kinematografi
=Kinodvor
Dvorana / 15.50 / Zasebno življenje Vie privée
Rebecca Zlotowski / Francija / 2025 / 104 min / francoščina, angleščina
Ko ugledna psihiatrinja Lilian Steiner izve za smrt ene svojih pacientk, jo novica globoko pretrese. Prepričana, da gre za umor, se zadevo odloči raziskati.
Dvorana / 18.10 / Żejtune Żejtune
Alex Camilleri / Malta, Nemčija, Katar / 2026 / 108 min / malteščina
Film, v katerem se po prašnih malteških cestah vozimo v družbi resničnega veterana għane, je s soncem in glasbo prežeta zgodba o domu, pripadnosti in medgeneracijskem prijateljstvu.
Mala dvorana / 19.30 / Kar je treba storiti Ono što treba činiti
Srđan Kovačević / Hrvaška, Srbija, Slovenija / 2025 / 88 min / slovenščina, bosanščina
Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.
Dvorana / 20.30 / Tony Tony
Matt Johnson / ZDA / 2026 / 106 min / angleščina
1975. Devetnajstletni Anthony Bourdain želi postati pisatelj, a se namesto tega znajde za pomivalnim koritom v kaotični kuhinji ribje restavracije na Cape Codu. Tam pod mentorstvom brazilskega chefa (Antonio Banderas) vstopi v vznemirljivi svet profesionalnega kuhanja ...
=Kinoteka
Dvorana Silvana Furlana / 19.00 / Predavanje Žige Brdnika: Kubanska revolucija in razgradnja evrocentričnega pogleda
Konec 50. let 20. stoletja, ko so vsi pogledovali v nebo in se spraševali, kdo bo zmagal v vesoljski dirki in od kod bo priletelo, je ves svet presenetila prva uspešna socialistična revolucija na zahodni hemisferi, pred pragom svetovnega hegemona ZDA. Seveda je revolucija, ki je nemudoma postala zgled številnim gibanjem po vsem svetu, fascinirala tudi številne filmarje, saj se je vzporedno z vojnami in prevrati bíla vojna podob in interpretacij. Prvi in najbolj slavni evropski filmar, ki je s svojo kamero stopil na kubanska tla, je bil francoski mojster filmskega eseja Chris Marker. Kmalu mu je sledil Mihael Kalatozov in v prihodnjih desetletjih še številni drugi, vse do Huberta Sauperja. Medtem ko je revolucija preoblikovala kubansko družbo, je filmanje revolucije preoblikovalo film in filmarje, ki so se vedno bolj začeli spraševati tudi o lastni vlogi ter vlogi filma pri kolonizaciji in osvobajanju.
*Brezplačne vstopnice bodo na voljo uro pred začetkom dogodka.
Dvorana Silvana Furlana / 20.00 / Kuba, da!
»In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, a ne zato, ker bi bil zadnji. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo …), skuša posredovati – če že ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za ‘odločilni trenutek’ velikega dela sodobne zgodovine.« – Chris Marker
*Brezplačne vstopnice za člane Društva Fipresci in naročnike revije Ekran.
Dodaj komentar
Komentiraj