DOPOLDANC

Sejem gramofonskih plošč // Trainstation Subart, Kranj // 16.00

V petek, 10. aprila in soboto, 11. aprila 2026, se ponovno srečamo na 

Sejmu gramofonskih plošč v Kranju. 

Na sejmu te čaka pestra izbira vinilov – od klasike do bolj obskurnih izdaj. Rock, jazz, blues, pop, elektronika in še marsikaj – za vsak okus se najde nekaj. Ne glede na to, ali si dolgoletni zbiratelj ali šele začenjaš svojo zbirko, boš skoraj zagotovo odkril kakšno novo najdbo.

Imaš doma plošče, ki jih ne poslušaš več? Prinesi jih s seboj! Sejem je odlična priložnost za menjavo, prodajo ali preprosto pogovor z drugimi zbiratelji. Vedno se najde kdo, ki išče prav to, kar imaš ti.

Poleg plošč pa je to tudi prostor za sproščeno druženje, izmenjavo priporočil in odkrivanje nove glasbe.

Živel strip! Živela animacija! 2026 // Knjižnica Otona Župančiča // 17.00

Zaključna razstava del z natečaja

Živel strip! Živela animacija! je mednarodni projekt na področju stripa in animiranega filma, ki ga revija Stripburger vsako leto izvaja s partnerskim združenjem Viva Comix iz Pordenona v Italiji, mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka in drugimi partnerji. Projekt obsega natečaj za mlade ustvarjalce ter več razstavnih dogodkov.
Na natečaj je letos prispelo 349 stripovskih del, ki jih je ustvarilo 378 učencev in dijakov iz Slovenije, sodelovalo pa je 40 osnovnih in 10 srednjih šol ter 28 posameznikov. Stripe so ustvarjali tudi v okviru programov dveh društev. Preko 200 osnovnošolcev in srednješolcev je ustvarilo 35 kratkih animiranih filmov.
Rezultate natečaja oz. stripovska dela učencev in dijakov, prispela na natečaj, si bomo lahko ogledali na razstavi v Knjižnici Otona Župančiča. Ob odprtju bo potekala razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad, na ogled pa bo tudi izbor animiranih filmov, prispelih na natečaj, in rezultati delavnic, nastalih v produkciji Društva Slon.

Bara Kolenc in Jela Krečič: Splet in subjekt // Atrij ZRC SAZU // 18.00

Sveta, v katerem živimo, brutalnega in fascinantnega, si ne moremo več predstavljati brez interneta, umetne inteligence in tehnološkega razvoja. Če obstaja prihodnost interneta – nemara je ta celo bolj gotova od vseh drugih prihodnosti, denimo prihodnosti človeštva, naravnih habitatov ali duha –, bo ta prav gotovo premestila parametre možnega.
Razmerja med spletom in subjektom ni mogoče razumeti brez premisleka specifične časovnosti, ki jo to razmerje vzpostavlja. To časovnost smo poimenovali instanternost. Z družbenega vidika ta premik pomeni rojstvo nove dobe, ki ni le nasledila obdobja postmoderne, ampak bo morda zaključila tudi modernost samo. To dobo smo prav tako poimenovali instanternost.
Pojem instanternosti oziroma »hipne večnosti« je križanec med »hipom« (instant) in »večnostjo« (eternity). Medtem ko v tradicionalnem analognem dojemanju časa kot sosledja sedajev trenutki predstavljajo neobstoječo, vedno že izgubljeno realnost, pa danes, s pojavom digitalnega virtualnega okolja, trenutek prav nasprotno postane točka konvergence realnosti, kakršna je in kakršna se kaže. Realnost digitalne dobe gradi na »ohranjanju« in kopičenju trenutkov sedanjosti v topološki razgrnitvi časa. V tem smislu internet, globalno medmrežje, na nenavaden način »ustreza« brezčasnosti nezavednega. Vse, kar se je že zgodilo na spletu, je pustilo odtis v njegovem tkivu. In ker ti odtisi niso diahrono razporejeni, soobstajajo v vsakokratni sedanjosti. Po drugi strani se spletno okolje, v katerega smo virtualno potopljeni, z vsakim trenutkom lahko popolnoma spremeni. To ima pomembne učinke na konstitucijo subjektivnosti in sveta. Vpliva na vse: na psihične in družbeno-ekonomske strukture, na porazdelitev moči in na človekov odnos do narave.
Knjiga prinaša serijo drznih hipotez. Vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premisli vidik prepleta digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o nadaljnji subjektivaciji umetne inteligence. Zadane tudi ob možnost konca kapitalizma.
Svetovni splet je nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta, se pravi, medmrežja. Zato ni nevtralen tehnološki dosežek – je materializirana ideologija. Sublimni objekt ideologije deluje, dokler obstaja subjekt želje. Ključno vprašanje torej ni, ali umetna inteligenca premore samorefleksijo, temveč kakšni so vzvodi njenega delovanja. Ali, na kratko: ali umetna inteligenca uživa?

Kinodvor

15:50 / Dvorana

Tujec

François Ozon / Francija / 2025 / 122 min / francoščina

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

17:30 / Mala dvorana

Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

Kinoteka

18.00 / Dvorana Silvana Furlana

Dom

Samski dom na ulici Vide Pregarc v Ljubljani: pet nadstropij, trije vhodi in devetnajst lastnikov – vsi imajo po privatizaciji dom, ki je bil zgrajen kot samski dom gradbenih delavcev. V njem živijo protagonisti različnih usod.