Glasba

Kino Šiška, dvorana Katedrala, ob 20.00: Peter Hook & The Light

Legendarni basist skupin Joy Division in New Order, Peter Hook, se vrača v Kino Šiška s svojo zasedbo The Light ob 25. obletnici sedmega albuma New Order, Get Ready. Poleg izvedbe celotnega albuma bodo odigrali tudi najpomembnejše skladbe iz obsežnih opusov obeh omenjenih zasedb.

ČASOVNICA:

19.30 vrata

20.15 koncert

Peter Hook oziroma Hooky je se je repertoarja svojih prejšnjih zasedb prvič lotil leta 2010 z dobrodelnim koncertom, na katerem je odigral Unknown Pleasures skupine Joy Division. Od takrat je iz leta v leto nadaljeval s kronološkim pregledom albumov bendov Joy Division in New Order ter z zasedbo The Light po svetu odigral skoraj 900 koncertov. Vrhunce predstavljajo nastopi na festivalih, kot so Benicàssim, Primavera Sound in Bestival, ter samostojni koncerti po vsem svetu, med drugim tudi nepozaben koncert leta 2013 v Kinu Šiška.

Hookovo neutrudno poslanstvo obujanja prelomne glasbe njegovih nekdanjih zasedb za mlajše generacije je zdaj prispelo do albuma Get Ready, po mnenju številnih referenčnih medijev ena od najboljših izdaj leta 2001. Priznani basist Get Ready opisuje kot podcenjen, a ključen album, ki je prinesel tako zrelost kot tudi ponovno obudil stare napetosti. Kljub težavam sta z Bernardom Sumnerjem album izpilila v izjemno močno izdajo, ki se je Hook že veseli odigrati, vključno s številnimi skladbami prvič v živo. Na koncertih bodo predstavili tako celoten album Get Ready kot tudi klasike Joy Division in New Order.

* Vstopnice: 40 €; 26,25 € (d/š/u)

Odri in podobno

Jalla Jalla, od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

Stara mestna elektrarna, ob 20.00: Beton Ltd.: Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli

*** Ponovitev  29. marca bo opremljena z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Uvodna zvočna predstavitev scene in igralcev se začne ob 19.30. Za slepe in slabovidne ter njihove spremljevalce so vstopnice brezplačne, prosimo pa za predhodno rezervacijo na @email

Beton Ltd., drzen glamur in vrhunski šov; veličastne stavbe in čas, ko je vse mogoče; so to le sanje, ki pripadajo preteklosti? V kaj smo se rodili in med čem odrasli? Kaj bi morali narediti, pa nis[m]o? O čem bi morali premišljevati, pa nis[m]o? Nis[m]o bili ne racionalni, ne odgovorni. Vse, kar smo izgubili. Zato, ker nismo premišljevali o rezultatih, ampak ustvarjali predstave. Kot da je celotno življenje, medtem ko smo živeli, nadomestila lažna svoboda, v kateri drugi odločajo o tem, ali bomo nekje v bližnji prihodnosti pomirjeni državljani, obupani posamezniki in/ali emigranti nekje daleč stran.

Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga [fr. Tuer sans gages] razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco.Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila.

* Vstopnice: 10 €/7 €

Ljubljana, pred Moderno galerijo in v njeni okolici, ves dan: Festival plesa v javnem prostoru – Ples za vse

Na mednarodni dan plesa bo Ljubljana postala odprto plesno prizorišče! Prihaja Ples za vse, enodnevni festival v javnem prostoru, ki ponuja plesne intervencije, izseke predstav, odprte delavnice, druženje ob plesu in glasbi in prenos v živo. Profesionalci_ke, ljubitelji_ce, otroci, mladi, starejši — vsi v istem ritmu.

Pridruži se. Opazuj. Sodeluj. Zapleši.

Pionirski teater, dvorana Jenko, on 20.00: Nemško življenje

Monodrama.

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk ni prinesel pozabe, temveč se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.

In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.

ripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdan. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.

Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.

Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: kako bi ravnali mi? In – še pomembneje – kako ravnamo danes?

* Vstopnice: 20 €; 15 € (d/š/u)

56. Teden slovenske drame:

Prešernovo gledališče Kranj, ob 16.30: Urjenja v nestrinjanju (pogovor o(b) knjigi)

V zbirki intervjujev Urjenja v nestrinjanju sta Jaka Smerkolj Simoneti in Tery Žeželj spregovorili_a z umetnicami in umetniki, ki so v približno zadnjih desetih letih vstopile_i in začele_i sooblikovati področje gledališke režije v Sloveniji. Živa Bizovičar, Marko Čeh, Tjaša Črnigoj, Žiga Divjak, Tin Grabnar, Varja Hrvatin, Maruša Kink, Jan Krmelj, Lea Kukovičič, Mojca Madon, Luka Marcen, Maša Pelko, kolektiv Počemučka, Nina Rajić Kranjac, Nina Ramšak Marković, Bor Ravbar, Dorian Šilec Petek, Neja Tomšič, Juš Zidar in Aljoša Živadinov Zupančič v knjigi razgrinjajo ustvarjalne tendence, produkcijske pogoje in kontekste, ki odločilno zaznamujejo sodobno slovensko gledališko produkcijo. Vsak_a na svoj način vstopa v vlogo režiserke_ja, ki ob naraščanju snovalnih praks, avtorskih projektov in dokumentarnih pristopov, ki se postavljajo ob bok uveljavljenim principom dramskega gledališča, ni več nujno razumljena kot funkcija ultimativne_g avtorice_ja uprizoritve. Žeželj in Simoneti se s sogovorkami_ci sprašujeta, kako danes misliti režijo, kako opredeliti njeno področje delovanja na presečišču različnih polj ter kako razumeti vlogo osebe, ki prevzame to zdaj že porozno funkcijo. Spremno besedo h knjigi je napisala teoretičarka gledališča Zala Dobovšek, uredila pa jo je Petra Pogorevc.

Prešernovo gledališče Kranj, ob 18.00: Anhovo /RAZPRODANO/

V naši širši okolici bi težko našli kraj, kjer se je magični obet industrializacije in napredka bolj boleče obrnil v svoje popolno nasprotje. Kar je zanosno dajalo kruh, se je kasneje izkazalo za strup. V mnogih primerih industrijskega uničenja je to mišljeno metaforično, v Anhovem, kjer so se otroci igrali z belimi ostanki azbesta, pa je dobesedno tako. Eno samo vlakno azbesta je dovolj, da človek zboli. Ta je vzel veliko življenj in jih desetletja po prepovedi uporabe še vedno jemlje. Mnogi se z boleznimi, ki jih je povzročil, borijo, drugi v negotovosti čakajo, ali jih bo doletela podobna usoda. Drobtinice tega kruha je dolina drago plačala, vendar se zgodba Anhovega, tragična kakor je, ne zaključi pri proizvodnji salonita. Njegovo proizvodnjo je v devetdesetih kratkotrajno nadomestila proizvodnja prav tako rakotvornega stirena. Kmalu je v zgodbo prišel še sosežig strupenih odpadkov, masovni izkop rudnine iz lokalnega kamnoloma ter neurejen vodovod, v katerega je nedavno vdrla s težkimi kovinami zastrupljena voda.

Toda Anhovo ni samo zgodba o mnogih oblikah ekološkega uničenja in prevladi kapitala nad zdravjem ljudi. Je tudi zgodba o uporu, o pogumu, o trdoživosti, solidarnosti in vztrajnosti. Ustvarjalci predstave so prejeli nagrado tantadruj za družbenokritični angažma in vzpostavljanje skupnosti (2025).

Kino

Kinodvor

18:00 / Mala dvorana: Povest o Siljanu (Prikaznata za Siljan)

Tamara Kotevska / Severna Makedonija, ZDA, Velika Britanija / 2025 / 81 min / makedonščina, angleščina

Film Tamare Kotevske (Medena dežela), navdihnjen s starodavnimi miti in ljudskimi pripovedkami, je ganljiva dokumentarna pravljica o kmetu in njegovi edinstveni vezi z belo štorkljo.

19:00 / Dvorana: Rdeči čeveljčki (The Red Shoes)

Michael Powell, Emeric Pressburger / Velika Britanija / 1948 / 133 min / angleščina

Ob stoletnici rojstva Moire Shearer.

Restavrirana različica mojstrovine Powella in Pressburgerja, zgodba o mladi balerini, razpeti med moškega, ki ga ljubi, in svojo strast do plesa. »Brez dvoma eden najlepših barvnih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih.« – Martin Scorsese

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Srečno Kekec / projekcija s podnapisi za gluhe in naglušne – RAZPRODANO

Dvorana Silvana Furlana, ob 19.30: Nikita

Režija: Luc Besson | Država: Francija, Italija | Leto: 1990

Nikita (Anne Parillaud) je mlada ženska, ki z dvema nihilističnima prijateljema prizna rop in umor, zagrešena pod vplivom drog. Po sodnem procesu Nikite ne pošljejo v zapor, temveč v šolo za prevzgojitev. Tako se začne njena trnova pot poplačila družbi za preteklo prestopništvo. Po dvoletni prevzgoji pa ji v gostilni njen vzgojitelj naroči, naj ubije moškega pri sosednji mizi.

//