Tarik Haskić (1994) je umetnik, glasbenik in izdelovalec glasbil iz Slovenije. Študiral je zvočne umetnosti na London College of Communication, trenutno pa se posveča študiju kibernetike in sistemske psihoterapije. V svoji praksi raziskuje poslušanje, predvsem načine, kako lahko poslušanje deluje kot oblika odziva – kot način oblikovanja sveta okoli nas in hkrati dopuščanja, da ta svet oblikuje nas.

Njegova umetniška praksa obsega prosto improvizacijo, performans, eksperimentalno glasbo in zvočne instalacije. Zanima ga ustvarjanje prostorov poslušanja, v katerih lahko raziskujemo notranja in zunanja okolja. Ustvarjalni proces, prisotnost ter odnos med zvokom in ljudmi imajo v njegovem delu osrednjo vlogo. Tarik pogosto nastopa z lastnoročno izdelanimi glasbili iz recikliranih materialov, modularnimi sintetizatorji in terenskimi posnetki.

Za RADAR predstavlja delo iz žalosti, tako goste, da je pogoltnila vso svetlobo, vzklije jantarna roka, skladbo za preparirane bobne in terenske posnetke. Terenski posnetki najprej vzpostavijo zvočno okolje, nato pa vanj ponovno vstopa – z rokami na opni, prek prepariranih površin, s poudarkom na teksturi namesto ritma – in se odziva na to, kar sliši. Tisto, kar njegovo telo naredi kot odgovor na zvok, postane nekaj novega, čemur je mogoče znova prisluhniti. Proces se tako nenehno nadaljuje: ne kot strogo določena struktura, temveč kot navada pozornega poslušanja. Gre za prosto improvizacijo, spontano povratno zanko med ušesom in roko.