Stereolab: Instant Holograms on Metal Film
Warp Records, 2025
Stereolab je zasedba angleško-francoskih korenin, katere začetki segajo v London v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Po izdanih desetih studijskih albumih je bend prenehal ustvarjati, plošča Instant Holograms on Metal Film pa je prva dolgometražna izdaja po kar petnajstletnem ustvarjalnem premoru. V času od nastanka zasedbe pa do danes se je podoba benda nekoliko preobrazila, na najnovejši izdaji pa ostajata ustanovna člana projekta, muzičarja in tekstopisca – Anglež Tim Gane in Francozinja Laetitia Sadier. Značilno estetiko eksperimentalnega popa, odpetega v angleščini in francoščini, glasbenika ohranjata tudi na najnovejši izdaji.
Rdeča nit albuma se suče okrog sanjave in breztežne vesoljske podobe, ob čemer so spretno prepleteni različni glasbeni elementi. Začetek plošče oznani elektronski komad Mystical Plosives v krautrockovskem stilu, nato pa sledi komad Aerial Troubles, ki povzame dinamičen zvok plate. Album opredeljuje gradnja zvoka, od raznih distorzij do elektronike, ki kdaj teče po vzoru Kraftwerkov, drugič pa z manj resnimi zvoki, denimo zvoki streljanja, deluje vzeta iz računalniške igrice. Komade gradijo lepe lahkotne melodije, ob katerih bi vzporednice potegnili s še eno avantpop zasedbo – Broadcast, in skoraj plesni segmenti, ob katerih se poraja asociacija na igrivost benda Yo La Tengo. Muzika se ob vsem plastenju zdi kaotična, hkrati pa ji uspe biti presenetljivo kohezivna. Čeprav je med komadi veliko prehodov, so ti izpeljani zelo spretno, vseskozi pa ohranjajo gladko melodičnost.
Stalen opisnik je lepa muzika, ki je večinoma lahkotna, a včasih tudi tesnobna, neprijetna, denimo v komadu Vermona F Transistor, a se lepota vseskozi ohranja. Ob poslušanju se porajajo različne asociacije. Jazzovski pridih v komadu Le Coeur Et La Force bi se denimo dobro prilegal kakšnim filmskim prizorom, a hkrati deluje pomirjujoče kot uspavanka, komad Electrified Teenybop! pa je kot izsek muzike iz računalniške igrice. Album je ob primarno indie sanjaškem vzdušju kompozicijsko zelo dodelan. O tem priča tudi število sodelujočih glasbenikov, med katerimi jih več posodi vokal, in pa pester nabor uporabljenih inštrumentov. Zvok je poleg rabe perkusij, trobil in kitar ustvarjen tudi z retro inštrumenti, kot so ritem mašina Roland CR8000, električen piano Hohner Clavinet in sintisajzer Moog Matriarch.
Kot je značilno za Stereolab, se njihova muzika pogosto dotika filozofskih tem in tudi tokrat za albumom stoji očiten globlji eksistencialni premislek, odet v vesoljske obode in igrive naslove komadov. Ob njegovi enourni minutaži in veliko nanizanih besedilih, ki so sicer enostavna, a ob tem tudi precej abstraktna, je celota kar velik zalogaj. Ob tem so angleške besede zaradi francoske izgovorjave včasih tudi malce težje razumljive. Teme se dotikajo človeškega obstoja, smisla naše eksistence, ob čemer razberemo tudi kritiko civilizacije. Zaznamo sodoben komentar na današnjo vzpostavljeno hierarhijo, v kateri imajo nekateri preveč ukazujoče moči. Pogost motiv so paradoksi in kontradikcije. Toda tudi brez poglabljanja v besedila in v njihov pomen, je ideja jasno podana z zvokom. Vsa eksistencialna nasprotja se v muziki slikajo v mešanju prijetnega z neprijetnim in igrivega z otožnim. Ko denimo skrbno skomponirano melodičnost prekinjajo distorzija in elektronski vložki, ki v spomin prikličejo tiste iz računalniških igric, dobi poslušalec občutek, da v eno vrsto resničnosti hočeš nočeš vdira druga. Ob tem prva resničnost pritiska na drugo, bolj resnično in zato tudi bolj neprijetno.
Nova plošča je bila po dolgoletnem ustvarjalnem premoru za sledilce benda prijetno presenečenje, še toliko bolj pa izstopata njena zvočna dodelanost in poglobljena zastavljenost. Stereolab so z albumom Instant Holograms on Metal Film v diskografijo pristavili zrel projekt, ki hkrati zadovolji zavezanost esenci muzike, po kateri prepoznamo bit benda od njihovega začetka.
Dodaj komentar
Komentiraj