Mitski: Nothing's About to Happen to Me
Dead Oceans, 2026
Mati Mitski nas je blagoslovila z novim, osmim studijskim albumom s pomenljivim naslovom Nothing's About to Happen to Me, kljub temu da naslovnica prikazuje počivajočo belo mačko, na katero je v trenutku zajetja slike planil tiger z iztegnjenimi kremplji.
Album, ki tokrat šteje enajst kompozicij, se estetsko pretirano ne razlikuje od predhodnikov in potrjuje doslej že utemeljeno znamko, ki jo povezujemo z ustvarjalko. Mestoma magičnorealistična in avtobiografsko epizodična lirika Mitski še naprej uspešno razgrinja razmišljanja in doživljanja romantičnih odnosov in preostalih mehkejših eksistencialnih konfliktov čedalje bolj socialno in politično razslojene družbe, v katerih se znajdemo posamezniki. V kompoziciji Dead Women, denimo, se neposredno loti sublimacije živeče ženske v enodimenzionalno idejo, znotraj katere je odsotna vsakršna človeška agenca. Z verzi opisuje težnje moških po podrejanju žensk, česar absolutni rezultat je femicid, na kar jasno napeljuje tudi naslov skladbe.
Kot nasprotje lahkotnim aranžmajem so besedila mestoma vsebinsko izjemno ostra, kritiko pa podajajo bolj s poetičnim opisovanjem kot pa neposrednim pričevanjem. S tem glasbenica vzpostavlja tudi večplastnost interpretacije, ki je politično morda precej jasna, obenem pa ponuja prostor projekciji lastnega doživljanja, pristop, ki ga je dodobra izpilila z dosedanjim delovanjem. Ob prvem poslušanju nas pritegnejo razgiban inštrumentarij ter čudovite in jasno artikulirane melodije, nato pa nas prizemlji in zresni lahkotno interpretirano besedilo, ki morbidno opisuje trenutek, ko se protagonistka znajde na dnu, kjer se, medtem ko umira na tleh sobe, pogovarja s smrtjo.
Čeprav so skladbe koherentne in kot posamezne enote idejno zaokrožene s formalnim začetkom, vrhom in zaključkom, na albumu pogrešamo kakšno daljšo kompozicijo. Zdi se namreč, da Mitski komaj dodobra vzpostavi vzdušje, ko se to že zamenja. Na albumu lahko slišimo vplive swinga, countryja in tudi bolj stereotipnega indie rocka, celostno pa se glasbenica nikoli ne potopi v posamezen žanr dovolj, da bi ga lahko kot takega opredelili. V primerjavi s ploščo The Land is Inhospitable and So Are We iz leta 2023 glasbenica veliko bolj posega po hitrejših tempih in tudi distorzirani kitari, zaradi česar se zvočno rahlo oddalji od orkestralnih in zborovskih balad prejšnjega albuma.
Opazna je tudi razlika v sporočilnosti besedil, ki je na preteklem albumu postavila visok standard slikanja situacij z besedami. Na plošči Nothing's About to Happen to Me bi ta standard morebiti dosegla le skladba Charon's Obol, a se niti po aranžmajih niti po besedilni plati ne približa skladbam, kot sta Bug Like an Angel in Heaven, da ne omenjamo še preostalih povsem upravičeno viralnih pokalic. Zdi se, da album sestavlja kup komadov za zadostitev časovnih zahtevkov polnokrvnega dolgometražca, kar lahko prikažemo na primeru skladbe That White Cat. Skladbo zaznamuje precej nejasno besedilo, ob tem pa je videti tudi, da Mitski v pisanje ni vložila dovolj truda, da bi skladba kljub nezadostnemu besedilu ponudila vsaj zanimivo melodijo ali pa strukturo, ki bi s spevnostjo upravičila rabo specifičnih besednih zvez.
Album se zaključi sila medlo in nenadno. Komadi švigajo iz enega v drugega, medtem ko ves čas pričakujemo vrhunec ali vsaj nekajstopenjsko odstopanje od vzpostavljenega povprečja, nato pa sledi nenaden konec. Kaj hočemo, ne more biti vsak album zlata vreden, nas pa vseeno lahko opomni, da toliko bolj cenimo tiste, ki so.
Dodaj komentar
Komentiraj