iT / Irena Tomažin: Another Crying Game
Kamizdat, 2025
Neprestana sreča in brezmadežna ljubezen sta idealizirano opevani kot nekaj, kar je mogoče in pravzaprav na dosegu roke, če se zanju le dovolj zavzamemo. Toda na poti do njiju se zgodi življenje. Življenje z vsemi nepričakovanimi tegobami, strahovi preteklosti in napakami človečnosti. Ljubezen in sreča postaneta le del širokega nabora čustev, ki ga vsi nosimo v sebi, toda prav zaradi obdajajočih temnejših odtenkov lahko tudi najbolj zasijeta.
Preplet in lepoto širokega čustvenega polja raziskuje plesalka, performerka, vokalistka in improvizatorka Irena Z. Tomažin, ki se na naše frekvence vrača z novim dolgometražcem Another Crying Game. Skladbe z albuma so prvo obliko zavzele na začetku Ireninega ustvarjanja v sklopu projekta iT, ki sega v leto 2006. Po letih zapisovanja, preoblikovanja in snovanja novih skladb se je sredi decembra letos iz Ireninih idej izvil četrti solistični izdelek, ki bi ga hkrati lahko označili za naslednika podobno poimenovanega prvenca Crying Games. Z njim se je leta 2011 prvič predstavila kot snovalka albumov, ko je prvenec izšel pri založbi rx:tx. Tako je širši javnosti predstavila raziskovanje lastnega glasu, njegovih meja in širokega spektra njegove izraznosti. Glas je bil osrednje vodilo, eksperimentacija z njim pa je bila hkrati metoda raziskovanja in glasbena tehnika ustvarjenih kompozicij. Podobno vokalno raziskovalno formo pa je ohranila tudi na preostalih delih svojega opusa.
Če je s prvim albumom Tomažin raziskovala glas kot osrednje izrazno gonilo, je raziskovanje izraznosti tokrat razširila še na druga orodja glasbene ustvarjalnosti. Na izpovedno večglasno petje in sila ekspresivne glasovne drobce. Na melodičen preplet pretanjenih inštrumentalnih ozadij, za katere je navdih črpala iz bluesa, soula, countryja in folka, nato pa jih ovila v objem americane. Za njihov nastanek so se Ireni pridružili Andraž Mazi, Samo Kutin, Jernej Babnik Romaniuk in Joséphine Evrard. Besedila z ritmičnimi ponovitvami manter in poetično uglasbitvijo zarežejo v dno duše. Vsaka skladba in njeni gradníki podpirajo tematiko zapletenosti človeškega občutenja, ki prežema album. V enajstih skladbah, ki se stopnjujejo v eksperimentalni nravi, odmevajo zvoki bližine, ljubezni, hrepenenja in pripadnosti, brez idealiziranja, klišejev in kiča. Zvoki prelepih občutij, ki najvišjo obliko dosežejo šele, ko se prepletejo z drugim polom čustvenega spektra – žalostjo, krivdo in izgubo.
Čeprav je album zaokrožen in se vse glasbene komponente prepletejo v samosvoj izrazni organizem, pa Tomažin ohrani značilno vokalno raziskovanje. Ječanje, glasni stoki in hropenje oblikujejo mračne teksture. Večplastni šepet, tresenje glasu in ihtenje podkrepijo čustveno izpovednost besedil, glas, ki spremeni obliko zaradi potrkavanja po prsnem košu, in produkcijsko oblikovanje fragmentiranih vokalnih drobcev pa izkazujejo raziskovalno noto in povečajo privlačnost glasbe. S spretnim združevanjem eksperimentalnega z melodičnim in ekspresivnega z občo človeško izkušnjo širokega spektra čustvovanja album poslušalca pritegne in ga posrka vase. Zaradi veščega ustvarjanja, ki podpre osrednjo tematiko, vsaka skladba zveni kot čustveno doživetje ali spomin nanj. Skladba Vsemu kar je blizu nas zavije v objem, ki ga premore le najgloblja ljubezen. Nekakšen krik si nam pripoveduje o lepoti življenja, ki se pojavi šele ob spoznavanju lastne sence, Inner Abyss pa nas spomni na ljubezen, ki zajame vse napake in tegobe.
Ireni Tomažin je uspelo oblikovati dovršen in koherenten izdelek, ki izzove popolno pozornost in v zameno jamči katarzično pot čez globočine človeške izkušnje. Another Crying Game nas popelje v čustveni svet Tomažin, ki tamkaj za nas poskrbi in odstre lepoto, ki najsvetleje zasije v objemu teme.
Komentarji
Doživela že nedavno v Gleju... Tole je tako zelo dobro! Moja naj slovenska letos.
Želela bi si samo še, da se lahko posluša na cdju v mojem avtu..
Kandidatka za naj domačo tolpo leta.
Komentiraj