Four Tet: Wingdings
⣎⡇ꉺლ༽இ•̛)ྀ◞ ༎ຶ ༽ৣৢ؞ৢ؞ؖ ꉺლ: ʅ͡͡͡͡͡͡͡͡͡͡͡(̸̢̛̼̞̭͋ͅ)̸͚̰͛̔̾̀̿͒͂:̴͓̞̑̌̂̆̊͋̀:̸͎̟̯̂̓̌ ҉ ͡ ͞ ͞ ͞ ҉● ࿀ ● ࿀ ● ҉⃝ ⃝͢ ͞ ͘ ͞⃝̕ ͢ ̛ ⃝ ̸ ̡ ͢⃝̧ ͡ ͡ ̀ ̧ ̢⃝͜ ҉ ͞ ͞ ⃝͞ ͞ ͡⃝ ⃝҉҈҉҈҉҈҉҈҉҈҉ :̶̢͙͙͕̠̩͆(̷̮͍͚̫͚͂̍)̵̳̗̊( ̟̞̝̜̙̘̗̖҉̵̴̨̧̢̡̼̻̺̹̳̲̱̰̯̮̭̬̫̪̩̦̥
Kieran Hebden oziroma Four Tet, čislani producent elektronske glasbe, je pred dobrim mesecem dni spet zakuhal nekaj presenetljivega. Wingdings je njegov stranski projekt, ki je pravzaprav eksperiment, s katerim se megapopularni glasbenik že od leta 2017 skuša izogniti algoritemskim mrežam, trendom in hypu. S tem tudi na svojo pretočno playlisto psevdoanonimno med sebi ljube skladbe prav tako skriva lastne produkcije, ki pogosto kasneje v iteraciji pristanejo tudi na kakšni od plošč Hebdenovega primarnega projekta. No, Four Tet svoje kompozicije skriva za specifičnimi glasbeniškimi imeni in naslovi skladb. Gre za neberljive, dolge skupke simbolov, ki se jih jasno ne da niti zapomniti niti najti v brskalnikih. S tem pravzaprav pozornost preusmerja na glasbo in – kot smo omenili – išče pot onkraj algoritmov, ki seveda krojijo glasbene okuse slehernice in ki bi produkcije, če bi izšle pod aliasom Four Tet, nemudoma izstrelile na vrhove lestvic, iskanj in brskanj. Album je povsem pod radarjem najprej 10. junija fizično izšel v omejeni nakladi 2000 vinilnih plošč, slab mesec kasneje pa je izid dočakal tudi v digitalni obliki. Gre pa vendarle za prvo koherentno, pa tudi prvo fizično izdajo pod Hebdenovim neberljivim psevdonimom, ki se ga je prijel enostavnejši nadimek Wingdings.
Pa se tudi sami posvetimo zgolj muziki, ki pravzaprav niti ni tako zelo različna od tega, kar Hebden počne kot Four Tet. Gre za šopek osmih skladb, ki se premikajo med robnejšimi elektronskimi skladbami in pa izrazito plesnimi podvigi, med katerimi se je kakšen znašel tudi v repertoarju Four Tetovih DJ nastopov preteklih let, ko pogosto nastopa tudi kot veliko festivalsko ime velikih festivalov. Plata je v slednjih momentih Hebdenovega zabavanja, podobno kot festivali, na katerih Four Tet nastopa, tako zelo povprečna, da bi bila z lahkoto vaš vsakdanji glasbeni skip. Pa vendarle kot celota ni. Četudi vsaj polovica slišanega tava v simpatični, sicer avtentični, a neodločni in mestoma celo osladni elektroniki, ki bi jo Four Tetu v resnici lahko očitali že dolgo, se tudi v njej – še posebej pa onkraj nje – slišijo prvovrstni pokazatelji avtorjeve unikatnosti. Resda se kakšna mehka koračnica ujame v monotonost in dolgočasnost, a vseeno je slišanemu podložena dobra mera raznovrstnosti, tudi v utirjenih okoljih. Gosto tkane kompozicije in zvočne krajine, z res značilnimi perkusivnimi elementi in še bolj prepoznavnimi sintovskimi vložki ter prvovrstnimi sproščanji napetosti nas zapeljejo v plesno brezkončnost. Toda kaj hitro so ublažene s poslasticami ob robovih in onkraj plesišča, z dubovskimi drobci, IDM-ovsko produkcijo in introspektivno, ambientalno melanholijo.
Hebden torej na tem ploščku zopet zablesti v momentih, ko se od štiri-krat-štiri odmakne in se poglobi v fourtetovske kuloarje elektronske produkcije. Ti trenutki na plošči najprej občasno prekinjajo enakomerni utrip plesišča in v zadnji tretjini posnetkov navsezadnje prevladajo ter predstavljajo zaresni biser Hebdenovega eksperimenta oziroma izdelka. In ja, Four Tet je svojo muziko tokrat okrasil z neznanim simbolizmom in glifi, se skril za internetno anonimnostjo ter s tem pozornost preusmeril na glasbo, ki ni pretirano prelomna, sploh glede na avtorjevo preteklost in izjemno cenjeni opus. Je pa še enkrat uspel ustvariti izdelek, ki ga kljub popolni odsotnosti umeščenosti oziroma lažni anonimnosti relativno láhko umestimo v Four Tetovo vesolje.
Dodaj komentar
Komentiraj