Control Freaq Records, 2026

Torej, po letih govoric o naslednji plošči Erykah Badu, po nekaj mesecih napovedi, da za ploščo producentsko stoji The Alchemist, in po dveh singlih je napočil trenutek – ena najbolj nestrpno pričakovanih plošč hiphop, neosoul in R’n’B miljeja zadnjih let je končno ugledala luč sveta, trenutku primerno naslovljena Before The World Blows.

Če za Erykah Badu in The Alchemista morda še niste slišali – gre za dve ogromni figuri omenjenih miljejev ameriškega glasbenega obličja. Badu je še v devetdesetih letih pridobila kulten status in na slovesu gradila naslednjih 30 let, postala ikona, stopila v pop kulturo, s svojo edinstveno energijo, pristopi in osebnostjo pa je verjetno ena najvplivnejših glasbenic zadnjih 30 let. The Alchemist je zadnjih dobrih dvajset let svoje hiphopovske producentske kariere sicer deloval bolj podtalno, a verjetno ni prav veliko raperskih navdušencev, ki v svojih zbirkah ne bi imeli vsaj enega albuma ali skladbe, za katero stoji. Njegov seznam doprinosov k hiphopovski kulturi je neskončen, produciral pa je za praktično vsakogar, ki v hiphopu in širše kaj velja. A nikoli za žensko izvajalko. 

Zadnja polnopravna plošča Erykah Badu je izšla pred dobrim desetletjem, njeno sledilstvo je po rahlo podpovprečnem mikstejpu But You Caint Use My Phone pričakovala veliko. Ko je lani završalo, da bo za produkcijo poskrbel Alchemist, se je glede na njegov boom-bapovski, močan in zelo barvit, na samplih grajen izraz vohalo tudi povratek k zvoku, na katerem je Badu zgradila svoj fenomen. Plošča je sicer nastajala kar nekaj let z intenzivnimi studijskimi seansami in tudi s hibridom bendov The Soulquarians in The Cannabinoids, ki Badu na njenih koncertih spremljata že dolga leta in sta sestavljena iz prav tako kolosalnih glasbenikov.

Preidimo torej na stvar – ta je, kot je bilo pričakovati, precej klasična in značilna tako za Alchemista kot Badu. Temelji na njegovem bogatem produkcijskem slogu, ki ga Badu obogati s svojim prepoznavnim karakterjem in vokalom, ki je tokrat za kanec bolj atmosferičen, uporabljen kot inštrument. Podlage so torej res raznovrstne, polne skritih vzorcev in širokega inštrumentarija, so pa pravzaprav točno to, kar bi si človek pred slišanim predstavljal. A kljub temu inštrumentalno, pa tudi vokalno, plošča vendarle navdušuje.

Badu je tokrat ponovno Badu, njeni teksti so izpovedni, odlično spisani in pozna se, da se že 10 let ni izlila, pa tudi, da jo Alchemistove podlage izzovejo na poseben način, se je dotaknejo. Še toliko bolj je njen nastop emancipatoren v luči tega, da po lastnih besedah piše kot emsi, na plošči sami pa tudi tokrat poje, rapa, pa tudi prosto pripoveduje. Preteklih deset let je v življenje Erykah Badu naplavilo precej različnih odnosov, pustilo na njej različne pečate, zdi pa se, da je avtorica tokrat še za odtenek bolj telesna.

Plošča sama nam v prvi polovici dostavi tisto, kar smo si predstavljali, v drugi polovici pa je vsekakor kreativnejša, muzikalnejša, upoštevajoč gostujoče se sprosti, približa temu, kar bi morda lahko razumeli kot približek avantgardi in kar bi v drznejši konstelaciji lahko pomenilo album desetletja, ne le leta. V svojem bistvu je Badu & Alchemist popolna kombinacija, tudi njuna kemija je odlična, plošča vrhunska, z odličnim naborom gostujočih vseh generacij. Zdi se, kot bi zgradila nek spomenik tako svojemu zgodovinskemu kot trenutnemu etosu, po recenzentovem mnenju pa ploščo pravzaprav – verjetno nezavedno – v duhu spremlja lani preminuli D’Angelo Archer, ki je v svojem zlatem obdobju v studiu – če izvzamemo Alchemista – nabral pravzaprav zelo podobno skupinico glasbenic in glasbenikov.

Napoved tega sodelovanja in skupne plošče je fenovska in kritiška pričakovanja povzdignila v višave. Fenovska pričakovanja so bila absolutno izpolnjena, verjetno presežena, a vendarle bo kljub prvovrstni plošči tukaj obveljalo, da niso bile izpolnjene vse ambicije, potenciali in elementi drznosti, ki se nam pokažejo predvsem v drugi polovici plošče in ki bi izdelek povzdignili na nivo izdelkov, ki so Badu izstrelili v zvezde. Se pa slednjemu plošča Before The World Blows zelo približa. Morda na kakšnem od naslednjih sodelovanj.