Kapa records, 2026

Radiu Študent dobro poznan projekt balans je nenehno razvijajoča se entiteta, ki se giba v polju sodobne glasbene avantgarde. Kolektiv ustvarja tudi zunaj meja glasbenega polja in vselej išče nove ideje za artikulacijo svojega celostnega izraza. Je projekt avdio-vizualne izkušnje s svojo izvirno estetiko.

Osrčje zasedbe, multiinštrumentalista in vokalista Kristin Čona in Andrej Pervanje, se na albumu  prisila ne prinese pokoritve vrača k svojim koreninam ustvarjanja v dvojici. Od raziskovanja avtentičnega zvočnega pečata v davno porušeni razpadajoči hiši, do prostorov bivšega Roga, vse do bunkerja, v katerem danes nastaja balans bunkerpop oziroma art punk. Od leta 2019 sta na live nastopih in v studijskih izdajah sodelovala z bobnarjem Janom Kmetom, tokrat pa sta sprejela težko odločitev in v studio stopila sama, kot sta to storila na dolgometražcu a vam je jasno. Njune skladbe najpogosteje nastajajo, ko skladata v dvojcu, zato sta se pri snemanju albuma z namenom ohranjanja pristnosti odločila za tovrstni pristop. Izvedbo prihodnjih nastopov v živo pa vseeno načrtujeta z razširjenim bendom, kot denimo bližajoči se album release koncert 23.10. v Gala Hali v Ljubljani.

23. 10.: Balans (koncert ob izidu novega albuma), Sv. Pseta, Jupi ter @ Gala hala, Ljubljana

Nov album predstavlja prelomnico v delovanju dvojca balans in obuja kreativni duh, ki odraža njun trenutni življenjski slog. Zaradi pomankanja časa sta k izdaji albuma pristopila bolj premišljeno, podobna osredotočenost pa ju žene tudi pri organizaciji prihajajočih nastopov. Kot velja že od samega začetka projekta balans, glasbo spremlja celostno oblikovana vizija. Ustanovitelja si močno prizadevata za podporo regionalnih umetnikov, posledično nov album s seboj prinaša nov paket lokalne kreativne ekipe.  Sangara Perhaj je avtorica simbolične skulpture na naslovnici, ki predstavlja glavne tematike albuma, zasluge oblikovanja gredo Tini Ocvirk, kostumografija je prepuščena Izabel Čebokelj. V ekipi sodelujejo tudi fotografa Markus Röder in Andraž Fijavž Bačovnik in modni oblikovalec Lovrency. Del razširjene zasedbe na nastopih pa sta bobnar Martin Kramberger in Jan Cizej na kitari. Zahvaljujoč podpori širše zasedbe na živih koncertih, se v zadnjem obdobju Čona in Pervanje lahko globlje posvečata odrski prezenci ter organskemu grajenju oblike benda, zrele za večje odre in večjo publiko. 

Poleg singlov dva prekata in zato vojaki je kot napoved današnje izdaje služil njun prvi live EP, z naslovom vedno več je ljudi, ki se jim v lajv ipi, ki je klasična balans besedna igra. Med štirimi skladbami, posnetimi na marčevskem šMENT-u  v Kinu Šiška, je na EP-ju tudi live različica novega komada vse sm povedu. Prav tako kot na svojem šestem dolgometražcu sam pravm je dvojec skladbe novega albuma posnel v studiu Radia Študent. Za studijsko produkcijo je poleg članov zasedbe poskrbel Jure Anžiček. 

11 skladb in dodatni bonus komad težko pričakovanega albuma prisila ne prinese pokoritve temeljijo na okusu za minimalistično produkcijo ter eksistencialističnimi in družbenokritičnimi besedili. V dobrih oziroma odličnih 48 minutah slišimo značilno balans vzdušje, kjer sta ritmična bas linija in vokal brez dvoma najpomembnejša zvočna elementa. Zaradi tokratne uporabe ritem mašine se na prvi posluh živost bobnov v določenih skladbah morda izgubi, kar pa ob nadaljnjem poslušanju hitro izzveni in poslušalka zlahka lebdi v morju, napojenem z organskim zvenom benda. Prav zaradi preprostih ritmičnih samplov zasije bistvena ideja balans zvočnega odtisa, le da ima ta tokrat več kapacitete za bistrejše zvenečo produkcijo. Konceptualni dolgometražec sloni na štirih sestavnih motivih, to so boj, narava, samorefleksija in intima. Album se oddalji od hitrih in udarnih skladb zasedbe, saj je opazno bolj zasanjan, celo mehak v svoji celoviti podobi. Kljub mirnejši karakteristiki pa je njegova identiteta jasna ter nima potrebe po dokazovanju svojega krepkega naboja in sposobnosti vzbujanja čustev s preigravanjem živahnih komadov. Lahkotnosti tu ne moremo enačiti s šibkostjo, kajti balans z novo izdajo prinaša moč, ki je ukoreninjena v izkušenosti in pušča globok odmev v zavesti poslušalke.

Besedilo skladbe imel je meč črpa občutke iz opazovanja trenutnega genocida v Gazi, hkrati je njegov nauk mogoče aplicirati na številne druge primere sistemskega zatiranja. Balans v skladbi odpira temi vojnega stanja in krvoločnega izničenja, ki sta kjub svoji nehumanosti vseeno del zgodovine človeštva. Vokal Kristin Čone je predrugačen do mere neprepoznavnosti, zato poleg samih besed s svojo nizko lego prinaša še bolj izrazito težo. Mračen, nečloveški, izsiljevalskim klicem podoben glas ne le oblikovno podpira kontekst skladbe, ampak tudi odpira prostor za prepoznavanje in odpiranje tabu tematik sodobne družbe.

Na albumu slišimo reflektivna besedila, med njimi je tudi introspektivna skladba ogledalo, ki poziva k uzrtju lastne protislovnosti. Pulzirajoči zvočni signal vokala Andreja Pervanje okrepi občutek notranje nestabilnosti med opažanjem pravega sebe.  Grobo izrečene, a nujne besede »pejt vn iz svoje glave« poslušalko vabijo, da se mu pridruži na poti po naježeni spirali do globljega vpogleda vase. 

Ob zapuščanju intimnega kozmosa dolgometražca prisila ne prinese pokoritve nas pospremi bonus skladba se zdi. Preplet donečega basa in ranljivega vokala plava v sanjavih globinah nežne melodije. Element vode teče skozi album in je v mnogih oblikah vseprisoten. Najbolj eksplicitno se z besedilom razkrije v kompoziciji ples trave v vetru ter skladbah js sm voda in do dna, v katerih je mogoče slišati terenske posnetke slovenskega morja in grganja vode. Ob subtilnejših trenutkih pa na vodno prisotnost opominja valovljenje delayed oziroma zakasnjenega tona bas kitare. 12 skladb prežema tok trenutkov notranjih plimovanj, zloženih v igro preoblikovanja besed slovenskega jezika, ki se v ponavljajočem se slogu razvijajo v zadovoljive skovanke. 

Album  prisila ne prinese pokoritve je vzklil iz semena, ki sta ga Čona in Pervanje posadila pred 13 leti in ostaja zvest jedru projekta balans. Skladbe odražajo energijo njunih začetkov z bistveno jasnejšim zvokom, kjer se začetna lo-fi značilnost preobraža v bolj spolirano produkcijo, vseeno pa ohranja pristnost živega igranja. Člana se krožno vrneta na začetni značaj zasedbe, se približata svojim koreninam, njuna zrelost v ustvarjanju pa prinaša eterično, spokojnejšo držo.