A Forest of Stars: Stack Overflow in Corpse Pile Interface
Prophecy Productions, 2026
V osrednji recenzentski oddaji Radia Študent tokrat predstavljamo svež album britanske zasedbe A Forest of Stars. Svojo šesto ploščo Stack Overflow in Corpse Pile Interface je sedmerica javnosti ponudila 8. maja letos pri založbi Prophecy Productions. Zapletenost naslova plošče si zaradi tehničnega žargona zagotovo zasluži posebno pozornost in natančno tolmačenje terminologije. Osnove programiranja razlagajo napako stack overflow kot pojav, ko proces porabi več spomina, kot ga stack premore, pogosto zaradi rekurzivnega klica funkcije, dokler se sistem ne sesuje pod lastno težo neskončnega ponavljanja. Odpovedi ne porodijo zunanji vplivi, ampak lastni presežek. Interpretacija drugega dela naslova se v kontekstu prvega zelo verjetno nanaša na grafični vmesnik, vendar v tem primeru pridevnik zamenja corpse pile oziroma gomila trupel. Rezultat je groteskna podoba neke abstraktne komunikacije, v kateri je zavest prisiljena krmariti po pokrajini, zgrajeni iz gnilobe svojih preteklih obrazov.
Samooklicani blackmetalci iz Leedsa so predhodni album Grave Mounds and Grave Mistakes izdali leta 2018, kar označuje kar osem let premora in hkrati zaznamuje najdaljše obdobje med ploščami vse od bendovega prvenca leta 2008. Vrednotenje vsakega umetniškega dela je po svoji naravi očitno subjektivno, in se zato po definiciji manifestira skozi lastne izkušnje. Pomembna ločnica pri dojemanju nove plošče zasedbe A Forest of Stars je zagotovo poznavanje preteklega glasbenega ustvarjanja zasedbe. Ko pogovor teče o aktih, ki so lastnoročno spremenili tok ljudske zavesti, tako rekoč skozi preteklost ustvarili prihodnost, bo družbeni prelom neizogibno definiran skozi predhodno stanje. Zadnji dve desetletji sta tudi zasedbo A Forest of Stars postavili na piedestal, predvsem zaradi edinstvenega združevanja mrzličnega black metala s progresivnejšimi in bolj psihedeličnimi odtenki. Med očitnejše vplive na pretekle plošče lahko zagotovo štejemo zasedbe Pink Floyd, Swans, Fleurety in Godspeed You! Black Emperor.
S tem v mislih se o novi plošči porajajo posebna pričakovanja. Ta pričakovanja je dodatno okrepilo tudi oglaševanje albuma, zasedba je ploščo namreč izdala pod oznako eclectic pinnacle of British Black Metal oziroma eklektični vrh britanskega black metala. Ob podrobnejšem pogledu oznake je pridevniku »britanski« težko določiti globlji pomen kot le sugestijo na geografski izvor zasedbe. Res je, da mirnejši trenutki plošče vzbujajo pastoralno kakovost s svojo odprto in enostavno harmonično zgradbo ter preprosto melanholično melodijo, vendar se bend nikdar ne približa vplivu ljudske glasbe, ki je zaznamovala denimo delo zasedbe Fen. Torej, kaj zares še ostane? Prepuščeni smo glasbeni oznaki »black metal«, a plošče z njo kljub obilici zgodovinskih dokazov ne moremo enostavno označiti; ne moremo je označiti s prestižno oznako za najbolj turobne in melanholične glasbene odvode. Do danes so A Forest of Stars posneli približno sedem ur glasbenega materiala, od katerega pomemben del vsebuje blast beate, tremolo rife in izrazito raskav vokal. To je v preteklosti zavidljivo dopolnjevala še popolna protiutež, neke vrste čistost, v katero duh black metala obupano zre in ob pogledu na svoje razpadajoče truplo škripa z zobmi.
Z letošnjo ploščo je zasedba opustila metalsko prizemljenost in glasbeno segla samo v blišč višav. To vodi do vprašanja, ali je prav, da edinstvena preteklost in begajoče oglaševanje izdelka definirata njegovo vrednotenje. Tudi v primeru, da zaobidemo svojo pristranskost, opis v določeni meri služi kot vpogled v ustvarjalčevo perspektivo na lastno glasbeno idejo, zato ga morda ne smemo popolnoma zanemariti. Plošča Stack Overflow in Corpse Pile Interface nedvomno ujame nekaj unikatne preteklosti in jo skozi nekoliko nadpovprečno dolžino poskusi spremeniti v lastno identiteto. Skladba Roots Circle Usurpers ponuja vse od kaotičnega plesa inštrumentala do melanholične ljudske atmosfere. Sway Draped in Vague poslušalca pogoltne v zasanjane globine in ga nato predrami z udrihajočimi bobni in rohnečim basom. Kljub obilici navdušujočih pasaž pa je težko zares trditi, da se lahko plošča kosa s preteklimi izdelki, kot je denimo Grave Mounds and Grave Mistakes. Tematsko album še vedno seže v temačne predele zavesti, so pa teme izgubile trdno podporo mrzličnega inštrumentala.
Hripav vokal v celoti zamenja govorjena beseda, ki kljub podpori petja izgubi del spektra s preteklih albumov. V primerjavi s škotskimi rojaki Ashenspire, ki so na plošči Hostile Architecture podoben slog že uspešno izpilili, A Forest of Stars letos niso uspeli ponuditi podobne ekspresivnosti. To za inštrumentalno zasnovo albuma pomeni še nekaj več pritiska. Inštrumentacija kljub nekoliko drugačnemu, nekoliko enoličnemu obrazu še vedno izžareva edinstveno ustvarjalnost in izredno ambicioznost. Četudi se po goli surovosti ne more meriti s prejšnjimi ploščami, je Stack Overflow in Corpse Pile Interface vendarle edinstven primerek med dosedanjimi izdelki pod imenom A Forest of Stars. Morda ga fraza eklektični vrh britanskega black metala sama po sebi ne opredeljuje najbolje, a je plošča sama zase glasbeni izraz, ki mu je ne glede na nekoliko pretirano oglaševanje vredno prisluhniti.
Dodaj komentar
Komentiraj