Cybernetic Domination: Fear Factory,  Crystal Lake, Hate, The Nocturnal Affair @ Boogaloo, Zagreb, 24. september 2026

Medtem ko nekateri upajo, da bo UI oziroma umetna inteligenca prinesla napredek v svetu in rešitev vseh naših težav, so mnogi v skrbeh, da nam kuje pot v pogubo. Ne glede na to, na kateri strani ste, ni moč zanikati vsega, kar se dogaja na tem področju. Zato je ime kar precej dolge evropske turneje Cybernetic Domination Tour, ki poteka od konca avgusta in se bo kmalu zaključila, več kot primerno.

Klišejskemu uvodu navkljub lahko že zdaj trdimo, da je turnejski paket, ki ga vodi znano industrial metal ime Fear Factory, več kot zadovoljil vse prisotne prejšnji četrtek, 24. septembra, v Zagrebu, ko so se kar štirje bendi ustavili v dvorani Boogaloo. Poleg Fear Factory so oder zasedli še japonski metalcorovci Crystal Lake, poljski ekstremneži Hate in ameriški bolj gothrockerji  The Nocturnal Affair. Ravno slednji so imeli čast otvoriti koncertni večer.

Kvintet iz ameriškega Las Vegasa je do zdaj izdal le en studijski album, od leta 2022 pa redno izdajajo posamezne single. Dober zvok, enostavna in ušesom prijetna, malodane gothrockovska glasba ter kot Don Johnson v kultni seriji Miami Vice v belo oblečen karizmatični pevec tvorijo njihov recept za uspeh. In čeprav zvenijo dokaj prežvečeno, predvidljivo in občasno klišejsko, so s svojo suverenostjo, a tudi umirjenostjo lepo pripravili obiskovalce na to, kar je sledilo. Velik plus je bila zanimiva priredba 90s hita What is love?, pod katerega se je nekoč podpisal Haddaway.

Sledili so znanci evropskih odrov, poljski deathblekkerji Hate, ki v vseh pogledih spominjajo na Behemoth, le da niso tako karizmatični. Čeprav kvartet obvlada svoje instrumente, je bilo očitno, da so se znašli na napačni fešti. Odziv ljudi je bil deloma super, deloma mlačen, pa čeprav so kar dobro izkoristili kratek čas in predstavili svoj najnovejši album. A manko karizmatičnosti je še kako prisoten in lahko trdimo, da bi bilo večer mogoče užiti brez slabe vesti, četudi jih ne bi bilo.

Mogoče pa je dobra stvar nastopa Hate ravno ta, da so nas malce ohladili pred prihodom japonskega metalcore kvinteta Crystal Lake, ki je januarja letos izdal že peti studijski album. Njihov metalcore spominja na miks med bendoma Comeback Kid in Killswitch Engage, z občasnimi hitrostnimi izbruhi in kaotičnim vokalom pa zavijejo tudi v še bolj ekstremne vode á la All Shall Perish. Karizmatični pevec PK je dvorano pognal v norenje, energija pa se je ves čas vrtela med odrom in publiko. Do konca svojega seta nam niso dovolili niti najmanjšega predaha. Fantastičen nastop!

A vsi smo seveda čakali na Fear Factory, zasedbo, ki je v svet uspešno pripeljala miks industriala in metala s prvimi štirimi studijskimi dolgometražci. Od originalne postave je tu le še kitarist Dino Cazares, medtem ko je na mestu basista Tony Campos iz Static X, za bobni je Pete »The Feet« Webber iz Havok, ikonični vokal Burtona C. Bella pa zelo uspešno kopira italijanski mladenič Milo Silvestro, ki v živo zveni bolje, kot je kadarkoli pred njim zvenel prej omenjeni originalni pevec. Če so lani po Evropi predstavljali svoj ikonični album Demanufacture iz leta 1995, so v Zagrebu v 90 minutah predstavili presek svoje obsežne diskografije, pri čemer je levji delež pripadal albumoma Obsolete iz leta 1998 in Digimortal iz leta 2001.

Fear Factory so v tej inkarnaciji preprosto perfektni. Odličen zvok, energičen nastop, razgibana setlista, v kateri seveda ni manjkal niti najnovejši single Roboticist, ki napoveduje novo plato, ki izide naslednje leto – vse to so razlogi, da smo bili v 90 minutah hvaležni, da se je nekje davno izoblikovala distopična vizija spopada Človeka in Stroja, za katerega so Fear Factory vedno uspeli napisati več kot prikladen soundtrack. In čeprav so vsi člani benda več kot vešči svojih instrumentov, je prav Milo Silvestro tista pika na i, ki je večer naredila popoln. Mladenič v vseh pogledih zveni natanko tako kot Burton C. Bell na ploščah, le še malo je treba delati na vodenju šova. A tudi to bo čez kako leto gotovo opravljeno z odliko, sodeč po tem, kar smo lahko videli lani in letos na evropskih odrih.

Morda je paket Cybernetic Domination Tour ponudil kak bend preveč, a gotovo ni mogoče reči, da ne gre za eno najboljših koncertnih ponudb letošnjega leta. Tole je bil vrhunski večer brez primere, zlahka pa tudi trdimo, da je duša novega stroja, imenovanega Fear Factory, še kako sveža in pripravljena na osvajanje sveta. Metaforično ali pa dejansko!