• intervju o študentskih protestih in splošni situaciji s kolektivom Klasna solidarnost

• kontrareport z dogodka Dovolj je bilo smrti v Kolpi!

• pogovor z Open Assembly Against Pushbacks in Athens: situacija na mejah grčije, migrantski boj in predstavitev migrantskega skvota Notara

• živa sila

   

Študentski protesti in splošna situacija: Klasna solidarnost

Na kongresu Internacionale anarhističnih federacij (IFA) smo med drugim srečali tudi člane Klasne solidarnosti – anarhistične organizacije iz srbije. Z njimi so tovariši iz francosko govoreče federacije, ki upravlja tudi s tovariškim, anarhističnim radiem Libertair, naredili intervju o študentskih protestih in splošni situaciji.

posnetek

Ker sta Radio Študent in Črna luknja o protestnem gibanju v srbiji redno poročala, bomo poslušali izsek, ki začne z opisovanjem situacije po krizi študentskega gibanja, ko so se osrednje ideje od samoorganizacije premaknile k zahtevam po predčasnih volitvah. A po drugi strani je približno istočasno v gibanju vzklila tudi ideja za organiziranje izven fakultet – v tako imenovanih lokalnih zborih.

posnetek

Kljub kritikam v Klasni solidarnosti vidijo pomen in potencial v vstajniškem gibanju. Vsaka vstaja razpre okno možnosti in ljudi opremi z izkušnjami za nadaljnje boje. V srbiji se je in se dogaja ena večjih vstaj zadnjega časa na Balkanu. 

posnetek

Dovolj smrti v Kolpi!

Na dan OF je skupina inciativ v vasi Vukovci ob Kolpi izvedla solidarnostni dogodek pod sloganom »Dovolj je bilo smrti v Kolpi!«

Balkanska pot postaja iz leta v leto bolj smrtonosna. Mnogi ljudje umirajo na cestah, železniških tirih, v gozdovih in v rekah. Njihove smrti niso zgolj tragične nesreče – so neposredna posledica evropskega mejnega in vizumskega režima, ki ljudi pehata v smrt.

Ljudje na poti umirajo daleč od oči javnosti, o njihovih izginotjih in smrtih mediji skoraj ne poročajo. Ko njihovi sopotniki ali svojci prijavijo izginotje, pristojne službe pogosto ne sprožijo iskalnih akcij, zato številni niso nikoli najdeni ali pa na njihove ostanke naključni sprehajalci naletijo po več mesecih ali letih. Njihovi posmrtni ostanki mnogokrat niso identificirani, mnogi so tako vzdolž balkanske poti pokopani kot »neznane osebe«.

V zadnjih šestih mesecih, od konca oktobra 2025 do danes, so njihovi svojci in sopotniki javili, da je v reki Kolpi umrlo oziroma izginilo najmanj pet ljudi, teden pred dogodkom pa so v reki Kolpi našli še eno truplo. Koliko mrtvih teles je treba še potegniti iz Kolpe, da se bo kaj spremenilo? Ali bo Kolpa kdaj spet postala reka, ki povezuje, in ne reka smrti?

Na dogodku, ki ga je spremljal policijski helikopter, je lokalni pravnik orisal začetke militarizacije meje ob Kolpi, ko so pod vodstvom takratnega premierja Cerarja in Janševo vlado na kraju postavili panelne ograje in rezilno žico oziroma, kar so takrat poimenovali tehnične ovire. Ograja je v smrt najprej poslala divjad, kmalu zatem pa še ljudi. Projekt je bil še en v verigi infrastrukturnih afer, kamor se je zlilo milijone javnega denarja, transparentnost razpisnih pogojev in izvajalcev pa je še leta dvigovala prah. Kasneje je za odstranitev slovenska oblast porabila več kot 8 milijonov evrov – začetna ocena je bila postavljena na nekaj 100 tisoč evrov. Tako kot pri postavitvi, je tudi pri odstranjevanju največ zaslužilo podjetje Minis.

V vseh teh letih se je izkazalo, da militarizaciji meja ne nasprotuje ne leva ne desna stran vlade. Z denarjem, ki so ga vložili v nadzor meja, kar poleg ograje vključuje še redne patrulje s terenci in helikopterji, postavitev videonazornih točk in dronov, bi lahko ljudi sprejeli in jim omogočili dostojno življenje.

Da je država odgovorna za smrt ljudi, je prepričana tudi lokalna upokojenka, ki vztrajno opozarja na tragične prizore, ki se dogajajo v njeni neposredni bližini. Na nabrežju je v zadnjih letih pomagala ljudem na robu smrti, odkrila več trupel, tiste s porezanimi deli teles pa usmerjala k lokalni zdravstveni delavki, saj bi drugače izkrvaveli. Bila je pobudnica spomenika umrlim na meji v Črnomlju, ki so ga lani postavili ob njihovih grobovih.

Območje reke Kolpe za nekatere ostaja kraj smrti, za druge kraj izginotja. Svojo izkušnjo je delil brat pogrešane osebe, ki je novembra lani izginil na tem predelu. Dva dni po zadnjem stiku se je lotil iskalne akcije v katero je vključil tudi policijo, ki pa je k iskanju pristopila z minimalno truda. Do danes ne ve kaj se je zgodilo z njegovim bratom. Zastavlja nam vprašanja: “Kaj bi se zgodilo, če bi na območju izginila lokalna oseba? Kaj, če bi na območju izginila skupina turistov? Kaj, če bi izginil Janezi, Mareti in Markoti? Bi nas bolj skrbelo? Bi bili bolj jezni? Kako bi o tem poročali mediji? Kaj bi kot prebivalci čutili ob tem?”

Ljudje se odločajo za smrtonosne poti, ker jim v nasprotnem primeru grozijo pushbacki, verižna vračanja in koncentracijska taborišča, od koder jih, ponavadi po letih nevzdržnih razmer, čaka deportacija. Tisti, ki imajo družine v bolj zahodnih delih Evrope, se legalnih poti izogibajo, ker jih po dublinskem sporazumu čaka vrnitev na Hrvaško.

Evropska migracijska politika je tista, ki določa, koliko ljudi bo umrlo – z novo zakonodajo bo teh smrti še več. Novi pakt namreč določa še ostrejše pogoje za varen prehod meja in nadaljno pridobitev azila ter ljudem praktično onemogoča legalizacijo. Zakon predvideva postavitev novih koncentracijskih taborišč na obrobjih evrope, in celo zunaj njenih meja. Take poteze ne bodo zaustavile migracij ljudi, ki odhajajo iz svojih domov zaradi nevarnih in neživljenskih okoliščin.

Imperialistična politika uničuje okolja v enem delu sveta, v drugem pa hermetično zapira umetno ustvarjene meje. Če v naših rekah, gozdovih in ob cestah nočemo trupel, se moramo takemu režimu upreti. To zahteva tako nasprotovanje mejnim politikam, kot vlaganju v vojaško industrijo, ki omogoča vojne operacije po svetu, zaradi katerih lokalnemu prebivalstvu ne preostane drugega, kot da se umakne. Aktivno moramo nasprotovati tudi propagandi medijev, ki ne prepoznavajo resnične grožnje – sistemske smrti na katerih gradijo profit lokalne in državne oblasti.

Od obeležja na dan OF je lokalni mejni režim ubil še 8 ljudi. V v občini Netrećić so umrli 4 ljudje na poti, ki so se zadušili v prenatlačenem kamijonu, s katerim so poskušali prečkati mejo v bližini Črnomlja, to nedeljo pa so iz Kolpe potegnili trupla treh ljudi iz Sudana, iz reke Mrežnice pa še enega. Podobna usoda bi lahko doletela tri člane Ambasade Rog, ki jih je prejšnji teden slovenija želela deportirati, oziroma po besedah ministrstva za notranje zadeve, legitimno vrniti, na hrvaško. 

Situacija na mejah grčije in migrantski boj: Open Assembly Against Pushbacks v Atenah in predstavitev migrantskega skvota Notara

posnetek

napovedujemo

Dogodek v organizaciji Pedagoške iniciative: IZGOREVANJE PEDAGOGOV: Individualna patologija ali simptom časa grobosti v petek, 15. 5., ob 19.00 v dvorani Tabor.

Naraščajoče družbene napetosti, politična brutalizacija in stopnjevanje napadov na javne institucije močno vplivajo (tudi) na šolski prostor. Ta je vse bolj na udaru kritik, ki ustvarjajo ozračje, v katerem je vse težje strokovno in avtonomno delovati. Pedagoginje in pedagogi, zbrani v Pedagoško iniciativo, zato ob izidu 2. številke istoimenskega zbornika, pripravljamo okroglo mizo na temo delovnih obremenitev v pedagoških poklicih in (ne)smiselnosti modela »krepitve odpornosti« kot odgovor na izzive sodobne pedagoške prakse.

Dogodek bo potekal v petek od 19. ure dalje v prostorih športnega društva Tabor. Po zaključku dogodka vabljeni tudi na neformalno druženje.