Stavka študentskih delavk na Harvardu
Harvardske študentske delavke in delavci že dva tedna stavkajo za dvig plač in boljšo socialno varnost. Začetek stavke je sindikat Harvard Graduate Students Union izglasoval za 21. april po 14 mesecih neuspešnih pogajanj z univerzo. Stavka štiri tisoč študentskih delavk, predvsem doktorskih in diplomskih študentk, ki delajo kot tehnični kader, kar je zaustavilo tako izobraževalno kot raziskovalno dejavnost na Harvardu. Stavkajoči študentje zahtevajo: prvič, dvig študentskih plač, drugič, ustanovitev razsodišča za nadlegovanje, ki bi ga vodila skupina, izbrana s strani univerze in sindikata, tretjič, razširitev pravne zaščite študentk migrantk, in četrtič, razširitev financiranja sindikata.
Na trenutnih pogajanjih univerza Harvard predlaga zvišanje plač za 11 odstotkov v naslednjih štirih letih, medtem ko sindikat vztraja pri zvišanju za 12 odstotkov in dodatnem petodstotnem zvišanju za vsako leto zaposlitve. Trenutne plače po besedah sindikata ne omogočajo dostojnega življenja. Univerza Harvard predlaga tudi ojačanje zobozdravstvenega zavarovanja in otroških dodatkov. V sindikatu vztrajajo, da ključne zahteve, kot je zaščita študentk migrantk, še niso bile dosežene, zato stavko nadaljujejo.
Skupina raziskovalcev s King's Collegea v Londonu je sintetizirala in okarakterizirala nov razred močnih aluminijevih katalizatorjev, imenovanih ciklotrialumani . Po navedbah avtorjev sinteznega poročila bi lahko nadomestili redke in dragocene prehodne kovine v industriji in raziskovanju. Reaktivna in stabilna oblika aluminijeve molekule je namreč sposobna povzročiti razpad najmočnejših kemijskih vezi in bi tako lahko služila kot katalizator kemijskih reakcij, denimo za razgradnjo izpušnih plinov. Ciklotrialumani so molekule, v katerih so trije aluminijevi atomi razporejeni v trikotno strukturo. Skupina raziskovalcev poroča tudi o možnostih sinteze sorodnih, še bolj reaktivnih aluminijevih struktur. Ker je aluminij v naravi zelo razširjen, bi odkritje lahko omogočilo razvoj cenejših in bolj trajnostnih materialov kot alternative redkim in plemenitim kovinam, kakršna sta platina in paladij.
Delež znanstvenih člankov, napisanih v angleščini, se zmanjšuje. Med letoma 1990 in 2023 se je zmanjšal s 94 na 86 odstotkov. Poglaviten vzrok je povečanje količine člankov v indonezijščini, portugalščini in španščini, nezanemarljiv pa je tudi vse večji delež člankov v drugih jezikih. Povečanje deleža portugalščine in španščine pripisujejo regijski odcepitvi Latinske Amerike od anglofonskega raziskovalnega sveta. Predvsem Brazilija, Kolumbija, Ekvador in Peru so razvili uspešen južnoameriški znanstveni ekosistem deljenja informacij, denimo prek platform, kot je Latindex. Poseben je primer Indonezije. Če je bilo leta 1990 bore malo znanstvene literature v indonezijščini, je njen delež znotraj vse objavljene literature do leta 2024 narasel na 2,7 odstotka in tako presegel delež francoske in nemške literature. Glavni vzrok porasta je po mnenju avtoric in avtorja sprememba nacionalnih smernic. Leta 2014 je indonezijska vlada znanstveno sfero denimo obvezala k objavi vseh raziskav v prostem dostopu.
Čeprav se delež angleških člankov zmanjšuje, pa se ohranja visok delež citiranih angleških člankov. Leta 2024 je bilo skoraj 99 odstotkov citiranih člankov v angleščini. Ločitev jezikovnih sfer lahko namreč negativno vpliva na delo posameznih znanstvenic in znanstvenikov, saj morajo še vedno voditi ločeno angleško akademsko identiteto, če želijo delo deliti med širšo raziskovalno skupnost.
Kaj določa, ali bo poškodba za seboj pustila brazgotino in kakšen bo njen obseg glede na stopnjo poškodovanosti. To je ugotavljala znanstvena skupina z univerze v Stanfordu. Poškodbe kože na obrazu laboratorijskih miši so se dosledno celile z manjšimi brazgotinami kot enako velike poškodbe kože na njihovih hrbtih. Opaženi fenomen so pojasnili na podlagi različnih tipov fibroblastov, ki so jih dokazali na različnih predelih telesa v koži. Fibroblasti so celice vezivnega tkiva, ki proizvajajo vezivo in sodelujejo pri celjenju rane. Tip fibroblastov, ki se pojavlja na obrazu, izraža manj genov za izdelavo beljakovin, ki gradijo brazgotinsko tkivo, kot sta gladkomišični aktin in kolagen. Ker živali svoj obraz uporabljajo za raziskovanje in interakcijo s pogosto nepredvidljivim okoljem, je koža na obrazu podvržena večjemu tveganju poškodb. Zato so kožne celice najverjetneje optimizirale popravljalne mehanizme celjenja, da se odzivajo hitro in s čim manjšimi posledicami.
V kolumbijskem mestu Santa Marta se je zaključila prva konferenca »transition-away«, katere cilj je odmik od uporabe fosilnih goriv. Konferenco sta organizirali Kolumbija in Nizozemska po neuspešnih pogajanjih glede zmanjšanja uporabe fosilnih goriv na zadnji podnebni konferenci COP30 v Braziliji. Na »transition-away« konferenci je sodelovalo 57 držav tako imenovane koalicije voljnih, vključno s Slovenijo, nepovabljene pa so ostale na primer Kitajska, Rusija, Združene države Amerike in Indija. Omejitev vključevanja v tako imenovano koalicijo voljnih naj bi pospešila dogovore o tranziciji od uporabe fosilnih goriv, vendar bo sodelovanje vseh držav ključno. V sklopu znanstvene predkonference je 400 znanstvenic in znanstvenikov potrdilo akcijskih načrt za končanje uporabe fosilnih goriv, ki je sestavljen iz 12 modulov. Akcijski načrt temelji denimo na premagovanju ekonomske odvisnosti, preoblikovanju energetske podobe sveta in pravični diplomaciji. Naslednja »transition-away« konferenca bo potekala prihodnje leto v Tuvaluju.
V listih različnih kultivarjev konoplje je skupina znanstvenikov iz Južnoafriške republike identificirala ducat novih bioaktivnih spojin. Med njimi tudi redke flavonoidne alkaloide, ki so v medicinski stroki zanimivi zaradi svojih protivnetnih, antioksidativnih in potencialno protirakavih lastnosti. Fenolne spojine, kot so flavonoidni alkaloidi, je v rastlinah težje določati, saj so v naravi redki, hkrati pa so njihove kemijske strukture zelo raznolike. Prav avtorica te študije, objavljene v reviji Journal of Chromatography A, je pred leti razvila tudi precizno tridimenzionalno analitsko metodo, v namen določanja takih izmuzljivih spojin. Metoda združuje dvodimenzionalno tekočinsko kromatografijo in masno spektrofotometrijo. Identifikacija spojin iz listov različnih kultivarjev rastline s to metodo je razkrila, da se kombinacije spojin že med tremi kultivarji konoplje močno razlikujejo, kar dokazuje presunljivo kemijsko kompleksnost njenih listov, ki so navadno spregledani.
Novice iz sveta znanosti sta pripravila Maša in Sergej.
Dodaj komentar
Komentiraj