Eksoplaneti so planeti, ki ne krožijo okoli Sonca. Ker so majhni, oddaljeni in se ne svetijo, jih z zemeljskimi teleskopi zelo težko zaznamo. V zadnjih petnajstih letih se je odkrivanje eksoplanetov – predvsem zaradi natančnejših teleskopov v vesolju – močno pospešilo. Trenutno jih je potrjenih več kot šest tisoč, na podlagi spektroskopskih opazovanj pa lahko astrofiziki sklepajo tudi o sestavi njihovih atmosfer. V študiji, objavljeni v reviji Science, je skupina znanstvenic in znanstvenikov na opazovanem eksoplanetu WASP-94A b odkrila oblake iz trdnih delcev oziroma aerosolov.

Eksoplaneti so mnogo pretemni, da bi lahko kar pogledali skozi teleskop in jih videli, zato jih astronomi in astronomke preučujejo na drugačne načine. Ena od uporabnih metod je tranzitna metoda. Pri tranzitni metodi eksoplanet med kroženjem okoli zvezde potuje med zvezdo in našim teleskopom, s čimer del zvezde zatemni. Ta prehod oziroma tranzit zaznamo kot padec gostote svetlobnega toka, ki prihaja od zvezde. Svetlost je torej nižja, dokler planet zvezde ne zastira več. Iz trajanja prehoda in padca svetlosti med prehodom lahko dokaj enostavno izračunamo osnovne podatke o planetu, kot sta masa in obhodni čas. Ker del svetlobe prečka tudi atmosfero eksoplaneta, se določene valovne dolžine absorbirajo, zato se spremeni sestava svetlobe, ki prispe do nas. S transmisijsko spektroskopijo dobimo spekter svetlobe, iz katerega lahko določimo, katere molekule plinov so prisotne v atmosferi planeta.

Raziskovalci so opazovali 610 svetlobnih let oddaljen eksoplanet WASP-94A b, ki spada med plinaste orjake. Planet je skoraj dvakrat večji od Jupitra in je plimsko zaklenjen z zvezdo – kot Luna z Zemljo. To pomeni, da naredi en obrat okoli svoje osi točno v času enega obhoda okoli zvezde. Posledično je ena stran planeta ves čas obrnjena proti zvezdi, nasprotna stran pa ves čas strmi v temo vesolja. Ker se planet vrti, ima tudi jutranji del, ki se vrti proti zvezdi, a zaradi plimske zaklenjenosti zvezda nikoli ne vzide, ter večerni del, ki se vrti stran od zvezde in kjer zvezda nikoli ne zaide. 

Raziskovalci so z uporabo transmisijske spektroskopije sklepali, da ima del atmosfere na jutranji strani plinastega orjaka drugačno obliko in sestavo kot večerni del. Na jutranjem delu planeta v absorpcijskem spektru niso zaznali molekul plina, kar nakazuje na prisotnost aerosolov višje v atmosferi. Na večerni strani pa je bila glede na absorpcijski spekter prisotna voda in ni bilo znakov aerosolov. To se sklada s predvidevanji, da vodna para nastane na strani planeta, ki je obrnjen proti zvezdi, in se zaradi atmosferskega kroženja premakne do večernega dela. Obratno pa se oblaki aerosolov formirajo na nočni strani planeta in se premaknejo na jutranjo stran. 

Zaključili so, da atmosfera planeta sestoji iz dveh delov: na jutranji strani prevladujejo oblaki aerosolov, na večerni strani pa meglice vodne pare, kar povzroči asimetrično obliko atmosfere. Aerosoli v oblakih bi glede na predvideno temperaturo lahko bili sestavljeni iz železa, magnezijevega metasilikata ali manganovega sulfida. Lahko bi rekli, da je pričujoča raziskava ena prvih, ki nam omogočajo grobi vpogled v vreme na oddaljenem planetu. 610 svetlobnih let oddaljeni orjaški plinasti planet, sklopljen z zvezdo, ki ima morda oblake iz železa, lahko sicer vsekakor odstranimo s seznama potencialnih nadomestkov za dobro staro Zemljo.  Razen seveda, če bi ga želel s prve roke preizkusiti Elon Musk.

V drugem delu današnje ZOFFe bomo pogledali zanimivo starejšo študijo o množičnem pomiranju ptic mrhovinark, ki je bila leta 2004 objavljena v reviji Journal of Applied Ecology. Študija se osredotoča na tri mrhovinarske vrste, to so sajasti plešec ter dolgokljuni in tankokljuni jastreb. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je število teh treh vrst jastreba na indijski podcelini naglo upadlo, zaradi česar so bili v začetku stoletja uvrščeni v kategorijo kritično ogroženih vrst. Razlog za več kot 95-odstotni upad v pičlih desetih letih je bil, kot navaja študija, hranjenje mrhovinark s trupli avtohtonih vrst govedi, ki je prejemalo protibolečinsko zdravilo diklofenak. 

Diklofenak se je v državah indijske podceline na prelomu stoletja široko uporabljal pri domačem zebuju  in vodnem bivolu za lajšanje bolečin po poškodbah in pri kužnih boleznih. Pri govedu je uporaba zdravila varna, pri pticah pa že v zelo nizkih odmerkih povzroči odpoved ledvic in skoraj takojšnjo smrt. Pogin nastopi, ko se ptice mrhovinarke hranijo s truplom živine, ki je v času pred smrtjo prejela običajno terapevtsko dozo diklofenaka. Izvidi obdukcije pri jastrebih so pokazali obsežno pojavljanje putike na področju trebušne votline, pri kateri se naslage kristalov sečne kisline ne nalagajo v sklepih, temveč na površini notranjih organov. Tak izvid obdukcije je pri pticah značilen ob akutni odpovedi ledvic.

Znanstvena skupina je želela preveriti, ali je lahko diklofenak sam odgovoren za odpoved ledvic in pogin ptic. Na podlagi znanih podatkov o življenjskem ciklu in prehranjevanju vrst jastreba so ustvarili simulacijski model, v katerem je bil diklofenak edini krivec za pomor omenjenih vrst jastrebov. Ugotovili so, da se računalniški model sklada z rezultati obdukcij in popisi smrti ptic na terenu. Na podlagi zaskrbljujočih ugotovitev je skupina raziskovalcev leta 2004 več azijskih držav pozvala k nujni prepovedi veterinarske uporabe diklofenaka. Poleg tega so pozvali tudi k obveznemu proučevanju posledic uporabe drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil za zdravje ptic. Za zdravljenje bolečine pri govedu bi se namesto diklofenaka namreč lahko uporabljala tudi druga sorodna zdravila.

Od leta 2006 je veterinarska raba diklofenaka v Indiji, Pakistanu in Nepalu prepovedana. Kljub temu so vse tri omenjene vrste jastreba še vedno močno ogrožene, saj je denimo trenutni upad sajastega plešca v nekaterih regijah tudi 98-odstoten. Ravno v regijah z največjim upadom mrhovinarskih ptic pa je študija iz leta 2024, objavljena v reviji American Economic Review, odkrila tudi povišano smrtnost pri ljudeh. V študiji 5-odstotno povišanje smrtnosti pri ljudeh povežejo s sanitarnimi tveganji, ki nastanejo zaradi razpadanja trupel poginule govedi na prostem. Ta trupla so doslej učinkovito odstranjevale mrhovinarske ptice. 

Vremensko napoved na eksoplanetu je pripravila Staša. Vlogo advokatinje za jastrebe je odigrala Maša.