Izzivi s področja poklicnih bolezni
Pozdravljeni študenti, trenutni in bodoči delavci v komentarju o poklicnih boleznih v Sloveniji. Kot smo na radiu pred dvema letoma že poročali, je leta 2023 v veljavo stopil nov pravilnik s področja ugotavljanja poklicnih bolezni. Danes nas zanima, kako učinkovito je pravilnik urejal svoje področje v zadnjih dveh letih in kako uspešno je obolelim delavkam in delavcem zagotavljal uveljavljanje njihovih pravic. Pogovarjali smo se s sekretarko za varnost in zdravje pri delu Lučko Böhm [lúčko bôm] iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Hano Radilovič [hàno radílovič], svetovalko, zaposleno pri Delavski svetovalnici.
Da delo v določenih poklicih ali panogah poveča verjetnost za pojav bolezni, so prepoznali že kmalu po industrijski revoluciji. Kljub temu delavstvo v Sloveniji še danes nima niti naklonjene zakonodaje niti izvršilne prakse temu področju. Po prehodu v kapitalizem ob osamosvojitvi je zaradi zakonsko neurejenega področja teklo tridesetletno zatišje, med katerim z izjemo bolezni, povezanih z azbestom, v Sloveniji ni bila priznana nobena poklicna bolezen. To nedopustno obdobje naj bi se končalo leta 2023 z uveljavitvijo Pravilnika o poklicnih boleznih.
Prvi pravilnik o poklicnih boleznih Republike Slovenije sedaj določa postopek njihovega ugotavljanja. Je kratek in preprosto napisan, da bi bil razumljiv vsem delavcem. Pravilnik ima tri priloge: seznam poklicnih bolezni, vlogo za ugotavljanje poklicnih bolezni in ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov. Vlogo za začetek postopka izpolni in vloži delavka oziroma delavec sam ali s pomočjo zdravnika. Vlogo nato pregleda in kasneje o njej izda ugotovitev interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki je sestavljena iz treh zdravnikov. Dveh s področja medicine dela, prometa in športa ter en zdravnik specialist s področja, v katerega spada poklicna bolezen. Torej otorinolaringologa za naglušnost ali pa pulmologa za astmo.
Pravilnik iz leta 2023 torej določa, katere bolezni se sploh štejejo za poklicne in katere ne. Čeprav je trenutni seznam poklicnih bolezni v Sloveniji v celoti usklajen z evropskimi priporočili, Hana Radilovič opozarja, da ostaja pomanjkljiv. Kot primer navaja delavca, ki po hudi nesreči na delovnem mestu trpi za posttravmatsko stresno motnjo.
Vsi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki imajo priznano poklicno bolezen, so upravičeni do kritja vseh stroškov zdravljenja in rehabilitacije ter stoodstotnega nadomestila plače v času bolniške odsotnosti. V kolikor oseba zaradi poklicne bolezni pridobi status invalida, ima pravico tudi do invalidske pokojnine. Višina pokojnine pa je ne glede na realno dolžino pokojninske dobe obolelega odmerjena, kot da je oseba oddelala vseh 40 let. Poklicna bolezen je torej izvid, ki ti zagotavlja določene bonitete, ne pomeni pa avtomatične odškodnine s strani delodajalca ali države. V tem se poklicne bolezni razlikujejo od azbestnih bolezni, ki so zakonsko ločene od ostalih poklicnih bolezni.
Do trenutnega seznama poklicnih bolezni je kritična tudi Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Lučka Böhm dodaja, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poleg pozivov k razširitvi seznama poklicnih bolezni ministrstvo poziva tudi k razširitvi seznama azbestnih bolezni. Kolikor je znano Lučki Böhm, naj bi ministrstvo za zdravje za oba seznama že pozvalo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, naj pripravi merila, na podlagi katerih bi lahko delavke in delavci uveljavljali poklicne in azbestne bolezni iz razširjenih seznamov.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je tradicionalno včeraj, osemindvajsetega aprila, na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu in spominski dan na umrle zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu, objavila svoja poročila o letu 2025. Med dokumenti je tudi poročilo interdisciplinarne skupine, ki je lansko leto potrdila zgolj 12 poklicnih bolezni, kar predstavlja približno 10 odstotkov vseh vloženih vlog. To je zaskrbljujoče nizka številka. Za primerjavo: na dva milijona prebivalcev letno v Nemčiji priznajo okoli 800 poklicnih bolezni, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa kot omenjeno 12. Poročilo interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni je komentirala Lučka Böhm.
Lučka Böhm nam pojasni tudi, katere konkretne težave vidijo pri izvrševanju pravilnika o poklicnih boleznih.
Kljub novemu pravilniku na področju poklicnih bolezni ostaja prisoten konflikt interesov med delodajalci in izvajalci medicine dela. Lučka Böhm ostaja prepričana, da bo konflikt interesov prisoten, dokler ne bodo izvajalci medicine dela priznani kot del javne službe.
Kot dodaten razlog za nepričakovano nizko število prijavljenih vlog v Sloveniji Hana Radilovič izpostavlja slabo ozaveščenost delavcev in delavk na tem področju. Pravilnik sicer določa številne ljudi, ki naj bi jih opozorili na možnost, da je njihova bolezen poklicna. Iz pravilnika o poklicnih boleznih citiramo: »Na možnost, da gre pri bolezni delavca za poklicno bolezen, mora delavca opozoriti izvajalec medicine dela, njegov izbrani osebni zdravnik in drugi lečeči zdravnik, imenovani zdravnik in zdravstvena komisija ZZZS, izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, sindikalni zaupnik ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavec za varnost pri delu, delodajalec ali inšpektor, pristojen za delo.« Konec citata.
Hana Radilovič kot primer slabe ozaveščenosti delavstva izpostavlja dejstvo, da so bile vse vloge, razen ene, ki so jih delavci pripravili s pomočjo Delavske svetovalnice, odkrite naključno. Torej je delavec do svetovalnice prišel iz drugih razlogov, ob pregledu delavčeve dokumentacije pa ga je svetovalec opozoril na možnost poklicne bolezni.
Ker lahko na sum poklicne bolezni opozorijo tudi zdravstvene delavke in delavci, je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na lanskoletnem razpisu Nacionalnega inštituta za javno zdravje prijavila svoj projekt, namenjen ozaveščanju zdravstvenega delavstva, ki pa ni bil sprejet. Lučka Böhm vseeno pozdravlja kampanjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje za ozaveščanje na tem področju, predvideno za leti 2028 in 2029. Ob tem opozarja, da načrtovana kampanja ne vključuje izobraževanja izvajalcev medicine dela, ki imajo ključno vlogo pri prepoznavanju in postavljanju suma na poklicno bolezen.
Priznavanje poklicnih bolezni je premišljevala Ana.
Dodaj komentar
Komentiraj