Espejevec naj bo
Z nastopom novega sklica Državnega zbora se je na prvi seji pojavil tudi ne tako novi predlog uvedbe študentskega samostojnega podjetnika, pod katerega so se podpisale stranke tako imenovanega »sredinskega trojčka«, torej NSi, SLS in Fokus ter stranki Demokrati in Resni.ca. Čeprav zakon uveljavlja dodatne pravice za študentke, pa se izkaže, da bodo lahko njegove posledice zanje precej obsežnejše od le dodatne možnosti zaslužka. Zato bomo v današnjem univerzitetnem bloku pogledale, kaj določa predlagan Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika in kaj bi lahko njegova uvedba pomenila za študentke.
Kratka zgodovina študentskega espeja
Preden pogledamo, kaj določa predlagani zakon, spoznajmo še nekaj zgodovinskega ozadja. V Sloveniji smo neko obliko tako imenovanega študentskega espeja že poznali do leta 2013. Podobno kot pri novo predlaganem študentskem espeju so bili tudi pri takratnem glavna prednost nižji prispevki, ki so izhajali iz dejstva, da udeleženkam izobraževanja nekaterih prispevkov ni bilo treba plačevati. So pa študentke z izbiro statusa espeja izgubile nekatere študentske pravice. Po objavi na spletni strani Zavoda mladi podjetnik in poročanju portala Študent.si iz leta 2010 je razvidno, da so študentske samostojne podjetnice izgubile pravico do bivanja v študentskem domu, študentskih bonov in štipendije. Prav tako jih družina ni mogla uveljavljati kot vzdrževanih družinskih članic. So pa espejevke zaradi nejasne zakonodaje v nekaterih primerih ohranile pravico do dela prek študentskega servisa.
Stari študentski espe je svoj konec dočakal s sprejetjem drugega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, krajše ZPIZ-2, sredi decembra 2012. Zakon je v veljavo stopil prvega januarja 2013. Tisti, ki bolje poznate zgodovino slovenskih vlad, se vam je ob omembi leta 2013 odprlo še eno vprašanje. In ne, niste se zmotili, takrat je bila dejansko na oblasti druga Janševa vlada, del katere je bila tudi Nova Slovenija, torej ista stranka, ki zdaj predlaga ponovno uvedbo študentskega espeja.
Tudi pred kratkim vložen Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika ni nov. Identičen predlog so že oktobra lani vložili poslanci Nove Slovenije, a njegova obravnava ni bila zaključena do konca mandata. Predlog je sicer nastal na pobudo strankinega podmladka Mlada Slovenija. Tam so predlog v javnost lansirali konec avgusta, zanj pa so prek spletne peticije zbrali nekaj več kot 1000 podpisov študentov.
Kaj določa zakon?
Na tej točki se zato splača pogledati, kaj sploh predvideva vloženi zakon. Ta bi študentkam omogočal, da odprejo svoj študentski espe kot postranski poklic, torej kot tako imenovani popoldanski espe. Pri tem bi študentke ohranile vse pravice, ki jim pripadajo iz študentskega statusa, torej bivanje v študentskih domovih, študentske bone in štipendije, z vsemi pripadajočimi dodatki. Študentske espejevke bi bile podobno kot popoldanski espejevci deležne že tako nižjih prispevkov, oproščene pa bi bile tudi plačevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. A to bi veljalo le, dokler dohodki njihovega podjetja ne presežejo višine letne minimalne plače, torej trenutno okoli 15 tisoč evrov. Če bi jo študentske podjetnice presegle, bi se njihov espe funkcionalno spremenil v običajni espe, pri čemer bi se jim znatno zvišali prispevki. Tudi v tem primeru bi sicer ohranile vse ugodnosti študentskega statusa.
Kaj o zakonu menijo vsi ostali?
Na ponovni predlog se je z izjavami za javnost hitro odzvalo več deležnikov, ki so izpostavili nasprotovanje predlaganemu uvajanju študentskega espeja, vsaj v njegovi trenutni obliki. Z izjavo za javnost se je odzval tudi Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih, bolje znan pod imenom Sindikat Mladi Plus. Glavne točke kritike zakona, ki so jo na sindikatu podali v izjavi za javnost, povzame vodja pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih Sindikata Mladi plus Sabina Leben.
V izjavi za javnost so svojo zadržanost do trenutne oblike Zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika izpostavili tudi v Študentski organizaciji Slovenije. Izrazili so, da kot predstavniki študentk niso bili vključeni v pripravo predloga zakona. Menijo tudi, da bi se določenim določbam zakona, ki jih označujejo za problematične, lahko izognili, če bi jih pri Mladi Sloveniji vključili v pripravo predloga. Več o tem pove pred kratkem izvoljeni predsednik ŠOS Lovro Čeh Brežnik.
Zadržani so tudi v Mladinskem Svetu Slovenije, krajše MSS. V izjavi za javnost so opozorili, da lahko hitro sprejemanje tovrstnega zakona, brez proučitve vseh posledic, povzroči hude negativne učinke v obliki povečanja prekarizacije, nadomeščanja rednih oblik dela ter rušenja stabilnosti zaposlitev mladih. V luči predloga so poudarili tudi, da je prekarno delo prepogosto slabo plačano, nima rednega urnika dela in prevečkrat nadomešča redne oblike dela, predpisane z Zakonom o delu in delovnih razmerjih. Izpostavili so tudi neurejen dostop mladih do socialnih pravic, kot je bolniška odsotnost z dela, kar ni urejeno niti v obliki študentskega dela niti v obliki študentskega espeja, kot ga predlaga zakon.
V odgovoru na naše vprašanje so zaskrbljenost izrazili tudi v zaenkrat še obstoječem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zapisali so, da utegne predlagana ureditev imeti negativen učinek v smislu povečanja tveganja za prekarnost. Prekarizacija naj bi prinašala predvsem negativne posledice. Tako se na mikroravni negativni učinki prekarizacije izkazujejo kot odsotnost minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev, na makroravni pa gre za učinke na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter davčne politike. Opozorili so tudi, da zakon ustvarja neenakost med redno zaposlenimi študentkami in študentskimi samostojnimi podjetnicami, saj študentke, ki sklenejo delovno razmerje, izgubijo družinsko pokojnino, tiste s samostojno dejavnostjo pa je ne bi izgubile, ne glede na prihodke podjetja.
Pri prvem vlaganju zakona v parlamentarno obravnavo oktobra lani zakon ni doživel hitrih kritičnih odzivov, kar je verjetno predvsem posledica tega, da NSi takrat še ni imela podpore za njegovo sprejetje. Vseeno so se v okviru parlamentarnega postopka do predloga opredelili trije deležniki. In sicer Združenje svobodnih sindikatov Slovenije, Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Roberta Goloba in Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Vsi trije so sprejetju zakona v predlagani obliki nasprotovali.
Sindikati so pri tem navedli, da ima že sedaj obstoječi sistem normiranih dohodkov negativne posledice na prekarizacijo dela, sivo ekonomijo, plačilo socialnih prispevkov in uveljavljanje socialnih transferjev. Poudarili so, da so ravno tisti samostojni podjetniki, ki dosegajo nizke letne dohodke, pogosto navidezno samozaposleni, s čimer so oškodovani na področju delavskih in socialnih pravic ter z vidika rednosti zaposlitve.
Da zakona ne podpira, pa je, kar glede na običajna stališča Državnega sveta preseneča, odločila tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Ta je namreč na glasovanju s rezultatom 6 za, 6 proti odločila, da predloga zakona ne podpira. Iz zapisnika komisije je razvidno, da so državne svetnice izpostavile, da so študentke preko študentskega servisa zaščitene predvsem glede minimalnega zaslužka, kar pa pri morebitnem študentskem espeju ne bi veljalo. So pa izpostavile, da je potrebno študentkam ponuditi čim več možnosti za njihovo potencialno poslovno aktivnost, tako zaradi njihovega razvoja kot, na primer, zaradi cen najemnin, saj štipendije ne zadostujejo za pokrivanje stroškov življenja v mestu šolanja. Kako se to sklada z naslednjo ugotovitvijo državnih svetnic, da morajo študentje predvsem študirati in šele nato čim prej priti na trg dela, sicer iz zapisnika seje komisije ni razbrati.
Golobova vlada je v svojem mnenju o zakonu izpostavila tudi, da bi uvedba takšne oblike študentskega espeja na trgu dela eno skupino oseb, ki na trgu samostojno opravljajo dejavnost, postavila v bistveno ugodnejši položaj v številnih družbenih podsistemih. Po njihovem mnenju bi tako prišlo do neenake obravnave samostojnih podjetnikov ter posledično do izkrivljanja konkurenčnih pogojev na trgu, in sicer tako na področju davkov in prispevkov kot tudi z vidika upravičenosti do številnih ugodnosti. Izpostavili so tudi, da predlog predstavlja bistven odmik od temeljnih načel slovenskega sistema socialne varnosti in davčne pravičnosti, ki temelji na načelu »vsako delo šteje«.
Še en problem, ki ga je izpostavila vlada, je, da Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika spreminja ali dopolnjuje kar 10 zakonov, med katerimi je tudi Zakon o dohodnini. Po mnenju Golobove vlade tako na predlagan zakon, ki uvaja študentske espeje, ne bi bilo mogoče razpisati zakonodajnega referenduma, saj Ustava Republike Slovenije ne dopušča referendumov na zakone s področja davčnega prava. Zaradi tega je vlada uporabo tako imenovanega omnibus pristopa v tem primeru označila za neprimerno.
Bo kdo nadziral kršitve delavskih pravic študentskih espejevk?
O vseh temah, ki jih bomo in smo jih obravnavale v današnji oddaji, smo vprašanja zastavile tudi Novi Sloveniji, od koder pa nam v enem tednu od prejema vprašanj niso odgovorili. Z vprašanji o tem, ali so preučili pomisleke, ki so bili podani na praktično identičen predlog zakona oktobra lani, smo se obrnile tudi na drugi dve predlagateljici zakona, stranki Demokrati in Resni.ca. Tudi ti na vprašanja v enem tednu nista odgovorili. Je pa na temo študentskih espejev in predstavljenih pomislekov o povečani prekarizaciji na predvolilnem soočenju, ki smo ga marca organizirale na redakciji, takrat odgovoril predsednik Mlade Slovenije David Tomažin.
Takrat je Tomažin na podvprašanje o tem, kako preprečiti prisilno odpiranje študentskih espejev s strani delodajalcev, odgovoril:
Tudi v Mladi Sloveniji torej priznavajo, da lahko pri študentskih espejih pride do izkoriščanja. Na to temo je bila v javnosti izpostavljena predvsem povečana možnost prikritih zaposlitev, torej zaposlitev z odgovornostmi in delovnim časom, ki pritiče redni zaposlitvi, a brez pripadajoče pogodbe. Po mnenju številnih deležnikov bodo davčne olajšave za delodajalce, ki jih predvideva študentski espe, spodbujale prikrite oblike zaposlitve, ki naj bi bile že prisotne pri dosedanjih oblikah samostojnega podjetništva. O tem, kakšne izkušnje imajo z inšpekcijskim nadzorom študentskega dela in zlorabami pri samostojnih podjetnikih, smo zato vprašale Sindikat Mladi Plus. Več pove Leben.
Za dodatne informacije smo se obrnile tudi na Inšpektorat za delo. Tam so v odgovoru na naša vprašanje glede razširjenosti kršitev navedli, da statističnih podatkov glede na tip dela ne vodijo, a so potrdili, da ugotavljajo tudi primere, ko ima študentsko delo vse elemente delovnega razmerja. Konkretnih odgovorov glede obsega prikritih delovnih razmerij prek espejev pa nam v odgovoru niso posredovali.
Ali nižanje prispevkov res pomeni dvig proračunskih sredstev in kdo bo profitiral na račun študentk?
Podobno kot omnibus Razvojni zakon, ki so ga pred kratkim vložili v NSi, SLS in Fokusu, skupaj z Demokrati in stranko Resni.ca, bi tudi predlog študentskega espeja izkopal znatno luknjo v javnih financah. A predlagateljice v predlogu Zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika trdijo, da bi zakon ne le ohranil trenutno stanje javnih financ, ampak bi ga celo izboljšal. Tako se pojavi vprašanje, kako so v Novi Sloveniji v obeh predlogih zakona prišli do teh izračunov, saj bi zakon aktivno izključeval študentske espejevce iz sistema vplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Z vprašanji glede finančnega vpliva predloga smo se zato obrnile na ministrstvo za delo. Tam so nam sporočili, da je bila že ob prvotnem predlogu zakona oktobra lani ocena finančnih posledic na javna finančna sredstva s strani predlagatelja zakona opravljena precej pavšalno, brez navedbe kakršnih koli podatkov. Zapisali so, da je bilo po takratnih podatkih v obvezno zavarovanje z naslova samostojne dejavnosti ali druge dovoljene dejavnosti vključenih 3.766 oseb med 18. in 26. letom starosti. Te so predstavljale 4 odstotke vseh oseb, vključenih v zavarovanje z naslova samostojne dejavnosti. Na ministrstvu so ob prvem predlogu zakona že podali grobo oceno v primeru, da bi četrtina teh imela status študenta, torej približno 950 oseb. Ocenili so, da bi v okoliščinah, ko bi vse te osebe s prihodki ostale pod cenzusom letne minimalne plače, to pomenilo okrog 3.350.000 evrov manj vplačanih prispevkov za pokojnine. Iz navedenega na ministrstvu zaključujejo, da bi se bistveno zmanjšali tako prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno kot tudi sredstva za štipendije in študentske domove.
Golobova vlada je v mnenju na predlog zakona na podlagi podatkov Nove Slovenije ugotovila še, da bi uvajanje bonitet za študentske podjetnike, ki študentkam pripadajo iz študentskega statusa, torej subvencioniranega bivanja, študentske prehrane in štipendij, pomenilo povečanje proračunskih odhodkov za več kot milijon evrov letno.
Prav tako so na ministrstvu za delo v odgovoru na naša vprašanja opozorili, da predlog zakona, ki uvaja status študentskega samostojnega podjetnika, pomeni bistven odmik od temeljnih načel slovenskega sistema socialne varnosti, ki temelji na predvidljivosti in enotnosti sistema. Pri tem je po mnenju ministrstva potrebno zasledovati cilj, da je vsako opravljeno delo podlaga za vključitev v obvezna socialna zavarovanja in plačilo prispevkov.
Z vprašanjem o tem, kako ocenjujejo vpliv izključevanja določenih študentk iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, smo se obrnili tudi na Sindikat Mladi Plus. Mnenje sindikata je podala Leben.
Kot je že omenila Leben, študentke od študentskega dela prek napotnice ne plačujejo le prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od študentskega dela tako študentka ali njena delodajalka plača še dajatev v sklad za štipendije, dajatev študentskim organizacijam in študentskemu servisu ter dodatno koncesijsko dajatev za gradnjo študentskih domov in opremo univerz, prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za poškodbe pri delu in dolgotrajne bolezni ter prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Samostojne podjetnice pod cenzusom letne minimalne plače bi plačevale le pavšal za zavarovanje za invalidnost in smrt, pavšal za poškodbe pri delu in poklicno bolezen ter prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ostalih prispevkov študentske samostojne podjetnice ne bi plačevale. Skupne javne storitve in ugodnosti bi tako za vse, zase in za študentske podjetnice, financirale le tiste študentke, ki bi se preživljale od stare oblike študentskega dela preko napotnice.
V luči zadržanosti Študentske organizacije Slovenije se nam je tako pojavilo vprašanje, ali njeno nasprotovanje izhaja predvsem iz negativnih finančnih posledic za organizacijo, saj od študentskih espejev ne bi pobirali prispevka. Zato smo za komentar glede izločitve študentskih espejevk iz sistema prispevkov, ki je značilen za študentsko delo prek napotnice, vprašali tudi predsednika ŠOS Čeha Brežnika.
Ali lahko na svoj espe zaposlim kolegico študentko in kdo odgovarja, če moj espe propade?
Med pregledovanjem zakona pa smo odkrile še eno zanimivo podrobnost. Zakonodaja namreč na nobeni točki ne določa, da študentski espeji ne bi smeli zaposlovati drugih študentk prek študentske napotnice. To so nam potrdili tudi na ministrstvu za delo. Z vprašanjem o tem, ali so preučili tudi, kakšne posledice bi imela ta možnost, smo se obrnili na Sindikat mladi plus. Odgovarja Leben.
Kot ste lahko slišale v tej izjavi, pa tudi v prejšnji izjavi Čeha Brežnika, obstaja še ena težava espejev. Lastniki namreč zanje odgovarjajo s celotnim premoženjem, torej gredo v primeru, da ne zmorejo odplačati dolgov svojega espeja, v osebni stečaj. O tem, ali imajo izkušnje tudi z mladimi, ki so zaradi stečaja svojega espeja končali v osebnem stečaju, smo vprašali Sindikat Mladi Plus. Odgovarja Leben.
Na podvprašanje, ali je torej v teh primerih šlo za podjetnice, ki so imele dovolj lastnih financ za pokritje izgube, pa je Leben odgovorila, da je šlo za mlade, ki živijo »od plače do plače«, torej te izgube niso mogli poravnati sami.
Kdo lahko govori v imenu študentk?
Za konec bomo pogledale še nenavadno javno korespondenco, ki se je zgodila za tem, ko je Študentska organizacija Slovenije izrazila svojo zadržanost do predloga. V svoji izjavi za javnost so namreč izrazili tudi željo, da bi bili vključeni v pripravo zakona, da bi lahko svoje pomisleke podali že prej. V Mladi Sloveniji so nato ŠOS na svojem profilu na Instagramu obtožili, da laže, saj naj bi med pripravo zakona skušali s ŠOS organizirati srečanje, a se jim tam niso odzvali. Enake obtožbe je pred tem v komentarjih na objavo ŠOS izrazil tudi predsednik Mlade Slovenije David Tomažin. Novega predsednika ŠOS Čeha Brežnika smo zato prosile za komentar obtožb Mlade Slovenije.
Spomnimo, da je prejšnji predsednik ŠOS Luka Mihalič, za katerega je Čeh Brežnik v izjavi povedal, da je vodil komunikacijo z Mlado Slovenijo na osebni ravni, še pred koncem svojega mandata odstopil zaradi vstopa v stranko Demokrati, ki je ideološko precej blizu Novi Sloveniji in ki je ena od predlagateljic predloga novega zakona.
Tomažin pa ni bil edini podpornik Mlade Slovenije, ki se je s ŠOS zapletel v komentarjih objave na Instagramu. Andraž Matoš, za katerega lahko prek njegovih javnih objav predvidevamo, da je aktiven podpornik Mlade Slovenije, je namreč poudaril, da so bili mladi zastopani prek podmladkov političnih strank, pri čemer je ŠOS označil za neučinkovito. Čeh Brežnik se je zato v nadaljevanju odzval tudi na izjavo Matoša.
Pri obtoževanju glede nelegitimnosti zastopništva ŠOS velja omeniti, da Mlada Slovenija željo mladih po študentskem espeju argumentira z nekaj več kot tisoč podpisi peticije. A po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v študijskem letu 2024/25 v terciarno izobraževanje vpisanih okoli 82 tisoč študentk. Torej je Mlada Slovenija za uveljavitev njihovega predloga pridobila podporo le nekaj več od enega odstotka študentk. Takšna podpora je tako manjša celo od sedaj že tradicionalno nizke udeležbe na volitvah študentskih organizacij, ki običajno dosežejo vsaj nekaj odstotno udeležbo.
Kot je v izjavi omenil Čeh Brežnik, se je na predlog z zadržanostjo odzval tudi Mladinski svet Slovenije. Ta je sestavljen iz več mladinskih organizacij. Pri tem je 11 organizacij polnopravnih članic, tri pa so pridružene članice. Od podmladkov političnih strank so v MSS prisotne le 4, in sicer Mlada Slovenija, Nova generacija SLS, Slovenska demokratska mladina in Mladi forum socialnih demokratov.
Kljub večinsko desno usmerjeni prisotnosti podmladkov pa se je podobno kot ŠOS zgodilo tudi Mladinskemu svetu Slovenije. Za tem, ko so javno izrazili svojo zadržanost do predloga, jih je Mlada Slovenija na svojem profilu na Instagramu obtožila nagibanja v eno politično smer, zaradi česar naj ne bi bili več verodostojni predstavniki vseh mladih. V MSS so v odgovoru na naše vprašanje glede obtožb poudarili, da njihova mnenja nastajajo skozi demokratične in konsenzne procese, katerih del so predstavniki vseh organizacij članic, vključno z Mlado Slovenijo. Dodali so, da so tematiko študentskega espeja obravnavali v okviru skupnih struktur MSS, do skupnega stališča pa ni prišlo zaradi razhajanj med organizacijami.
Prav odsotnost konsenza naj bi bila razlog, da MSS ni zavzel enostranskega stališča za ali proti, temveč je izpostavil vidike, ki izhajajo iz že sprejetih stališč o zaposlovanju mladih. Glede besed Mlade Slovenije, da MSS ni ponudil alternativ študentskemu espeju, pa so zapisali, da so lani izdali Mnenjski dokument o zaposlovanju mladih, v katerem je zajetih 15 konkretnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Dodali so, da dokument sicer ne obravnava instituta študentskega espeja, loti se pa širše problematike zaposlovanja mladih, prekarizacije in socialnih pravic, na podlagi katerih so se odzvali na predlog zakona.
Kaj pa, če politika ne prisluhne študentkam?
Kot je v izjavah že večkrat omenil Čeh Brežnik, so se v Študentski organizaciji Slovenije z Mlado slovenijo dogovorili za sestanek v začetku maja. Spomnimo, da je ŠOS v preteklosti, ko njegova volja ni bila slišana, že znal preko protestov in drugega delovanja vzpostaviti dovoljšen javni pritisk, da se določenih zakonov ni sprejelo. Primer tega sta, recimo, Črna sreda leta 2006, ko so bile tako imenovane dijaške in študentske demonstracije proti delovanju takratne prve Janševe vlade. V kolektivni spomin nekoliko starejših poslušalcev pa so se tako verjetno bolj vtisnile demonstracije proti zakonu o malem delu, ki jih je ŠOS pomagala organizirati leta 2010. Čeprav je protestniška žilica ŠOS v zadnjih letih zamrla, nas je glede na zgodovino zanimalo, kakšen bo odziv ŠOS v primeru, da predlagatelji njihovih pomislekov ne bodo upoštevali. Odgovarja Čeh Brežnik.
Na videz nedolžen zakon, ki študentkam podeljuje nove pravice, bo torej zanje lahko imel daljnosežne posledice, ki bodo zaradi omogočanja lažjega prehoda iz študentskega espeja v trajne prekarne oblike zaposlovanja na njihov status zaposlitve vplivale tudi po koncu študija, če bodo tega zaradi nujnega dela, ki bo izhajalo iz potrebe po plačevanju prispevkov, sploh dokončale. A če takšni predlogi za desno politiko niso nič novega, pa tokrat pozitivno preseneča hitra aktivacija reprezentativnih organizacij študentk. Na odgovor, če so zastopnice študentk v uveljavljanju svoje volje za zaščito študentk tudi pripravljene preseči podajanje izjav in sestankovanje, pa bomo morale še počakati.
Ali ga bo vodstvo radia prisililo odpreti espe, se je spraševal Matevž. Lektoriral je Blaž, tehnicirala Robbie, brali sta Premica in Živa.
Dodaj komentar
Komentiraj