Konec lanskega leta je Avstralija prepovedala uporabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Zdaj se ena za drugo vrstijo še napovedi drugih držav po svetu, tudi Slovenije. Vse kaže, da bo vprašanje omejevanja dostopa do digitalnih platform za mladoletnike postalo globalni trend.

V današnji oddaji Pod katedrom si bomo pogledali primer Avstralije. Zanimalo nas bo, kako so se ukrepi obnesli v prvih mesecih, vprašali se bomo, ali je prepoved družbenih omrežij za mladostnike sploh smiselna. Pogledali bomo tudi, kakšne ukrepe napoveduje Slovenija in zakaj bi ti lahko pomenili večje težave.

V Avstraliji so spletne platforme, kot so TikTok, Instagram in Facebook, do decembra lani že deaktivirale milijone računov mladostnikov. Odzivi javnosti so mešani. Nekateri starši že opažajo izboljšave v vedenju in kvaliteti življenja njihovih otrok. Po drugi strani pa se nekateri otroci zdaj počutijo le še bolj izolirani in osamljeni. Prav tako pa se pojavljajo kritike, da vlade s prepovedjo osnovih težav sploh ne rešujejo. Otroci namreč najdejo obvodne načine dostopa do družbenih omrežij.

Pojavile so se tudi druge težave in pomisleki. Za preverjanje starosti so se začeli uporabljati invazivni in vprašljivi načini. Platforme starost uporabnikov denimo preverjajo z biometričnimi podatki ali s skeniranjem osebnih dokumentov. To je vzbudilo dvome o vzdrževanju zasebnosti in varnosti otrok, še posebej pri storitvah, kjer ni jasno, kdo obdeluje zbrane podatke in kako. Te metode so vzbudile tudi kritike zaradi vprašljivih varnostnih standardov in dodatnih možnosti zlorabe podatkov, saj platforme niso vedno jasno pojasnile, kje in kako se podatki hranijo ali kdo do njih dostopa.

V Sloveniji smo začeli o podobnih napovedih poslušati februarja letos. Vlada je takrat potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje smo se obrnili z več vprašanji. Zanimalo nas je, kaj je primarni namen prepovedi družbenih omrežij, pa tudi, kako bi preprečili uporabo množičnega nadzora in ali imajo morda kakšne druge predloge, kako urejati problematiko, povezano z družbenimi omrežji. Dobili smo relativno skop odgovor. Povedali so nam le, da so z letošnjim letom omejili rabo mobilnih naprav v osnovnih šolah. Kot pravijo, gre pri omejitvi uporabe družbenih omrežij za pripravo zakonske rešitve, ki še ni implementirana, kar pomeni, da učinkov in neželenih posledic prepovedi še ni mogoče oceniti. Hkrati pa nam, ker se pripravlja medresorska in strokovna razprava o implementaciji zakonske omejitve za družbena omrežja, več informacij trenutno ne morejo podati.

Ob napovedih prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike lahko poslušamo politike in strokovnjake, ki naštevajo razloge za uvedbo ukrepa. V osnovi vse skrbi duševno zdravje naših otrok. Družbena omrežja naj bi jim povzročala stiske, otroke izpostavljala nevarnim vsebinam in tudi nevarnim ljudem. To so resne skrbi in seveda jih je potrebno naslavljati. Toda na vidik varovanja zasebnosti in osebnih podatkov se prepogosto pozablja. Še posebej so problematične storitve, ki niso pod jasnim nadzorom države in pri katerih obstaja tveganje zbiranja podatkov za marketinške ali druge komercialne namene, kar lahko poveča ranljivost otrok.

Eden predlaganih odgovorov na vprašanje preverjanja starosti je evropska denarnica za digitalno identiteto. Ministrstvo za digitalno preobrazbo pojasnjuje, da naj bi šlo za varno in zasebnosti prijazno rešitev, ki bi omogočala dokazovanje starosti brez razkrivanja drugih osebnih podatkov. Zasebnost, priročnost, varnost in čezmejno priznavanje e-denarnice naj bi bili torej osnovni razlogi za uporabo prav tega načina preverjanja. Rešitev za varovanje zasebnosti pred »nevarnimi« aplikacijami? Nova aplikacija.

Na kratko naj bi postopek potekal nekako tako. Ob poskusu uporabe določene storitve, torej platforme, bi ta prek vmesnika, torej e-denarnice, poslala zahtevek za preverjanje  starosti. Uporabnik bi potrdil zahtevo. Denarnica bi nato ustvarila kriptografski dokaz, da uporabnik izpolnjuje starostni pogoj. Za to bi uporabila preverljiva dokazila, kot je recimo centralni register prebivalcev. Platforma bi ga nato preverila, ne da bi videla osebne podatke, pač pa le, ali je uporabnik nad določeno starostno mejo.

Težave nastanejo, če se preverjanje starosti začne uporabljati za druge namene ali če se podatki med različnimi platformami povezujejo. Takšni sistemi morajo obvezno ostati omejeni.

Kot so nam pojasnili pri informacijski pooblaščenki, Evropski nadzorni organi za varstvo podatkov opozarjajo, da mora biti vsak mehanizem preverjanja starosti zasnovan sorazmerno in zakonito. Anonimna avtentikacija, torej zgolj potrditev starosti z odgovorom da ali ne, naj bi bila dovolj. Vsaka dodatna identifikacija ali preverjanje biometrije sta lahko nesorazmerna in povečujeta tveganje zlorab. Pomembno je, da so rešitve že ob zasnovi omejene le na namen preverjanja starosti, brez možnosti sledenja uporabnikom ali ustvarjanja centralnih zbirk osebnih podatkov.

S tehnologijo se otroci danes srečujejo izjemno zgodaj. RTV SLO je pred kratkim poročala o devetmesečnih dojenčkih v Angliji, ki naj bi pred zasloni preživeli tudi do tri ure na dan. To ne pomeni nujno, da uporabljajo tudi družbena omrežja, kaže pa na skoraj simbiotsko prepletenost odraščanja s tehnologijo. Takšna zgodnja izpostavljenost digitalnemu svetu oblikuje navade, pričakovanja in medsebojne stike, hkrati pa odpira vprašanja o varnosti, zasebnosti in oblikovanju digitalne identitete že v najzgodnejšem obdobju otroštva.

Pri informacijski pooblaščenki so hkrati izpostavili pomen preventive, ki jo omogoča digitalna pismenost. Torej izobraževanje in opolnomočenje otrok, staršev in šol. A ob poplavi t. i. sharentinga je to skoraj utopično. Sharenting je objavljanje fotografij in osebnih podatkov otrok s strani staršev, pogosto brez vednosti otrok. To je še posebej problematično pri mlajših otrocih, saj se njihovi podatki zbirajo in širijo, še preden lahko sami izrazijo privolitev ali razumejo tveganja.

Informacijska pooblaščenka poudarja, da vsaka prepoznavna objava predstavlja obdelavo osebnih podatkov in lahko poseže v otrokovo pravico do zasebnosti. Priporoča zadržanost, uporabo zasebnih nastavitev, spoštovanje otrokove volje in razmislek o manj invazivnih načinih deljenja, kot so zaprte skupine ali zameglitev obraza. Sodna praksa v Sloveniji potrjuje, da za objavo fotografij ali videov otrok praviloma velja soglasje obeh staršev. Tega, da otrokovo življenje, praktično od rojstva, podarimo spletu, ne smemo jemati zlahka. Vsi smo že slišali prežvečen stavek »da z interneta nič ne izgine«. Deljenje otrokovega življenja na spletu brez njegove vednosti oziroma privolitve je torej ne le skrajno neokusno, je tudi invazivno poseganje v njegovo zasebnost in kršenje njegovih osnovnih človekovih pravic.

Za konec vas bomo pustili, da sami presodite, ali je ukrep prepovedi družbenih omrežij za mladostnike smiseln. A vendar poglejmo, na koga se prelaga odgovornost. Otroci so tukaj pač izjemno ranljiva in izpostavljena skupina. Razlogi za težave, s katerimi se soočajo ne le na družbenih omrežjih, ampak na spletu nasploh, ne izvirajo iz njih. Izvor vseh teh problemov je drugje. Tudi staršev ne moremo popolnoma kriviti, četudi nekateri posegajo v otrokove pravice zaradi naivnosti, nevednosti ali brezbrižnosti.

Glavna krivda in glavna odgovornost seveda ležita na ramenih tehnoloških velikanov, platform samih. Tistih, ki manipulirajo z življenji uporabnic in uporabnikov, nas nadzorujejo, zbirajo in preprodajajo naše podatke. Zato se govoriti o prepovedi družbenih omrežij za mladostnike in mladostnice zdi rahlo prazno. Resnični izzivi so povsem drugačni. Morda bi bilo vendar bolj smiselno prepovedi in omejitve izvajati nad kom drugim.
 

Glasba: Rave by Walen
Vir: https://freetouse.com/music
Licenca: No Copyright Music for Videos (Free)