Novo leto, novi projekti
Prvo daljšo oddajo v novem letu smo se novinarke univerzitetne redakcije odločile ponovno posvetiti sodelovanju slovenskih univerz z Izraelom. Kljub številnim zavezam vsaj ljubljanske univerze te namreč še kar sklepajo nove projekte z izraelskimi institucijami.
Najprej spomnimo, s kom že dlje časa javno sodeluje Univerza v Ljubljani. Kot smo že poročale v preteklih oddajah, članice ljubljanske univerze prek evropskega programa Obzorje Evropa na projektih ISIDORe, SEAMAC in SPARKLE sodelujejo s kar nekaj izraelskimi organizacijami. Sem spadajo inštituta Weizmann in Technion ter univerzi v Bar Ilanu in Tel Avivu. Vsaj do maja 2024 sta dve članici univerze z izraelskimi univerzami sodelovali tudi v dveh programih Erasmus+.
Če se zdi seznam omenjenih projektov že tako dolg, pa vas moramo razočarati z dejstvom, da obstaja še nekaj projektov iz evropskega programa Obzorje Evropa, ki jih Univerza v Ljubljani v zadnjih dveh letih kljub novinarskim vprašanjem ni omenila. Prvi izmed njih je projekt PARC, ki se je pričel maja 2022 in bo trajal do aprila 2029. Njegov glavni namen naj bi bil spodbujanje inovacij pri procesu ocen tveganja kemikalij. Pri njem sodelujeta ljubljanska Fakulteta za farmacijo, poleg tega pa tudi Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, o sodelovanju katere na omenjenem projektu smo že poročale. Poleg njiju na projektu sodeluje tudi izraelsko ministrstvo za zdravje.
Na drugem projektu, SOB4ES, pa z izraelsko agrikulturno raziskovalno organizacijo Volcani Centre sodeluje ljubljanska Biotehniška fakulteta. Projekt, ki se je pričel junija 2023 in bo trajal do maja 2028, se ukvarja z integracijo biodiverzitete prstí v upravljanje zemljišč. Univerzo v Ljubljani smo prosile za komentar glede sodelovanja pri projektih PARC in SOB4ES ter jih vprašale, zakaj omenjenih projektov niso nikoli javno omenili. Odgovorili so nam, da gre za mednarodne raziskovalne konzorcije, v katere so bile članice univerze vključene pred sprejemom sklepov in pri katerih univerza izpolnjuje svoje znanstveno‑raziskovalne obveznosti kot partnerica. Na vprašanje, zakaj projektov prej niso omenjali, so odgovorili, da je šlo za administrativno časovno neskladje, ki je bilo medtem odpravljeno. V času podajanja prvih informacij je namreč prišlo do menjave zaposlenih, zaradi česar vsi relevantni projekti niso bili vneseni v podatkovne baze.
Še en projekt iz programa Obzorje Evropa, v katerem je ljubljanska Fakulteta za strojništvo vsaj nekaj časa sodelovala z Izraelom, je projekt CREDIT. Na njem je namreč sodelovalo tudi izraelsko tehnološko startup podjetje Nurego. Podjetje, ki ga je leta 2017 kupil ameriški mednarodni konglomerat General Electric, naj bi sicer prenehalo s sodelovanjem v projektu, še preden so prejeli finančna sredstva. Univerzo smo vprašale, od kdaj podjetje Nurego ni več del projekta. Odgovorili so nam, da univerza ni koordinatorica projekta, zato ne razpolaga s podrobnimi informacijami o prekinitvi sodelovanja podjetja Nurego in o obsegu dela podjetja na projektu.
Poleg omenjenih projektov ljubljanska univerza v okviru programa Obzorje Evropa sodeluje še na projektu ELIXIR-STEERS. Pri projektu sodeluje tudi izraelski inštitut Weizmann. Namen projekta, ki se je pričel februarja 2024 in bo trajal do konca januarja 2027, je izgradnja kapacitet za čezmejno analizo podatkov velikega obsega.
Ker so se vsi doslej omenjeni projekti pričeli pred njihovim sprejetjem, noben od njih uradno ne krši zavez, ki jih je Senat Univerze v Ljubljani sprejel maja 2024 in septembra 2025. Senat se je takrat zavezal, da univerza in njene članice ne bodo vstopale v projektne konzorcije, v katerih bi sodelovale izraelske univerze in druge izraelske institucije. Univerza je v preteklosti tudi večkrat poudarila, da iz že obstoječih konzorcijev ne namerava izstopiti, zato njeno nadaljnje sodelovanje pri naštetih projektih ne preseneča.
Preseneča pa dejstvo, da je Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za strojništvo z novim letom vstopila v nov projekt, SEISMIC. Gre za projekt, ki je namenjen razvoju celostnega pristopa k revolucioniranju nevrokirurške oskrbe s celovito integracijo minimalno invazivnih kirurških pristopov in slikovnih tehnologij. Na projektu sodeluje tudi izraelski partner Insightec , zasebno podjetje za medicinske pripomočke. Na Univerzo v Ljubljani smo naslovile vprašanje, zakaj so se odločili pridružiti projektu, v katerem sodeluje izraelski partner, glede na zavezo senata, da se ne bodo. Odgovora do zaključka redakcije nismo prejele.
Univerza v Ljubljani trenutno sodeluje v vsaj sedmih projektih, v katerih so tudi izraelski partnerji. A med univerzami in izraelskimi institucijami ter podjetji obstajajo tudi nekoliko bolj posredne povezave. Tako smo ob pregledu projektov odkrile, da z izraelskim inštitutom Technion na projektu SONATA trenutno sodeluje Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani. Inštitut, ki ga je leta 2007 skupaj z več podjetji ustanovila Univerza v Ljubljani, je pridružena članica ljubljanske univerze. Med drugim je sedež inštituta v stavbi rektorata univerze na Kongresnem trgu.
Projekt SONATA se je pričel januarja 2024 in bo trajal do konca leta 2027. Po opisu, ki ga najdemo na spletni strani projekta, bo ta poskušal nasloviti nezadovoljenost delavcev z notranjim oblikovanjem njihovih delovnih mest z implementacijo adaptivnih tehnologij in evalvacijo njihovega vpliva.
Čeprav projekt zaradi datuma svojega začetka v nobenem primeru ne krši sprejetih zavez senata univerze, pa je ostalo odprto vprašanje, ali so pridružene članice, katerih ustanoviteljica je Univerza v Ljubljani, sploh dolžne slediti zavezam senata pri prijavi novih projektov. Z vprašanjem, ali spoštujejo zaveze senata, smo se zato obrnile na Inovacijsko-razvojni inštitut. V imenu inštituta nam je odgovoril njegov direktor Andrej Gubina.
Gubina komentira še sodelovanje inštituta z izraelskim inštitutom Technion v okviru projekta SONATA.
V nadaljevanju smo Gubino vprašale še, na kakšni točki je trenutno postopek izločitve Techniona iz projekta. Povedal nam je, da tega za zdaj ne more komentirati, saj na inštitutu projekta ne koordinirajo in da takšne zadeve urejajo na sestankih, ki potekajo vsake pol leta. Nam je pa v nadaljevanju povedal, da jih v prizadevanju za izključitev Techniona podpirajo partnerice iz Belgije, Irske in Grčije.
Z Univerze v Ljubljani so nam glede veljavnosti zavez za njen inovacijsko-razvojni inštitut odgovorili, da so zavodi, katerih ustanoviteljica je univerza, samostojne pravne osebe, zato zaveze senata zanje ne veljajo. Zapisali so, da enako velja tudi za pridružene članice ljubljanske univerze.
Katere pridružene članice univerze še sodelujejo z izraelskimi institucijami? Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je status pridružene članice pridobil lani, sodeluje pri projektu IntReALL, ki je namenjen izboljšanju preživetvenih možnosti otrok z recidivno akutno limfoblastno levkemijo. Pri projektu sodeluje tudi izraelska fundacija za medicinske raziskave, infrastrukturni razvoj in zdravstvene storitve v Tel Avivu. Onkološki inštitut sodeluje pri že omenjenem projektu PARC. Poleg njiju pa z izraelskimi partnerji sodeluje tudi Nacionalni inštitut za biologijo, in sicer na dveh projektih, v obeh pa sodeluje tudi izraelska agrikulturna raziskovalna organizacija Volcani centre.
Univerza v Mariboru trenutno prav tako sodeluje vsaj pri treh projektih z izraelskimi partnerji, v prejšnjih izjavah za naše oddaje pa je navajala le dva, od katerih se je en že zaključil. Prvi tekoči projekt je že omenjeni projekt PARC. Poleg tega sodelujejo tudi pri projektu IMPACT, ki je namenjen razvijanju virtualnega medkulturnega dialoga z uporabo spletnih medosebnih interakcij, mladim prijaznih tehnologij in inovativnih pedagoških pristopov. Pri tem sodeluje kar sedem izraelskih partnerjev. Tega v prejšnjih izjavah niso omenili, čeprav se je začel julija 2023.
Mariborska univerza pa je z novim letom začela sodelovati pri projektu GUIDE-AI, ki je namenjen razvijanju in povečevanju usmerjene medicinske terapije z uporabo generativne umetne inteligence. Pri projektu sodeluje tudi izraelska zdravstvena organizacija Clalit. Na univerzo smo naslovile vprašanje o sodelovanju z izraelskim partnerjem pri tem projektu, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejele.
Tudi v novem letu slovenske univerze nadaljujejo s sodelovanjem z izraelskimi partnerji v projektih z evropskim financiranjem. S prvim januarjem sta se začela celo dva nova projekta, kljub zavezam – vsaj ljubljanske univerze – da se to ne bo zgodilo. O razlogih za vstopanje v projektne konzorcije z izraelskimi partnerji pa univerzi za zdaj molčita.
[20. 1. 2026, dodana posobljena grafika časovnice sodelovanja UL z Izraelom.]
Odgovor Univerze v Mariboru z dne 15. 1. 2026
Projekt GUIDE-AI je namenjen izboljšanju upoštevanja z dokazi podprtih kliničnih smernic pri obravnavi bolnikov s kroničnimi boleznimi z uporabo generativne umetne inteligence (UI). Namen projekta je razviti in ovrednotiti z UI podprte navigatorje kliničnih smernic za kronično obstruktivno pljučno bolezen, kronično srčno popuščanje in kronično ledvično bolezen, z možnostjo razširitve na druga področja.
V projekt so bili raziskovalci Univerze v Mariboru povabljeni zaradi njihovega znanja in izkušenj pri uporabi generativne umetne inteligence na različnih področjih zdravstvene obravnave, vključno z razlago in implementacijo kliničnih smernic v podporo kliničnemu odločanju.
Omeniti velja, da poteka pridružitev konzorciju, ki pripravlja tako obsežno projektno prijavo kot je bila potrebna za projekt GUIDE-AI običajno preko glavnega prijavitelja. V tej fazi vsi partnerji običajno niso znani, niti nimajo vsi partnerji vpogleda v celoten seznam vključenih partnerjev, saj se celoten konzorcij izoblikuje v zadnjih mesecih pred prijavo projekta, ko je bilo v le-to vloženega že ogromno dela.
Dodatno velja omeniti, da izbira kateremu projektnemu konzorciju se bo raziskovalec pridružil, ne poteka na podlagi države iz katere prihajajo partnerji, ampak predvsem na podlagi referenc partnerjev, ki sodelujejo v projektu. Predvsem pa je običajno koordinator projekta tisti, ki odloča, katere partnerje bo povabil k sodelovanju (spet na podlagi strokovnih oz. znanstvenih referenc).
V primeru projekta GUIDE-AI, so bili raziskovalci UM povabljeni k sodelovanju s strani koordinatorja projekta - t.j. Charite Berlin.
Na takšno povabilo smo lahko še posebej ponosni, saj velja Charite Berlin za trenutno enega izmed najboljših (po Newsweekovi lestvici je celo 6. v svetovnem merilu) in največjih kliničnih centrov v Evropi.
Gre za klinični center, kjer vsako leto na študij medicine sprejmejo le 3,9 % prijavljenih kandidatov in center od koder prihaja več kot polovica nemških Nobelovih nagrajencev.
Projekt je zanimiv tudi z vidika sodelovanja med raziskovalci in industrijo, saj več kot polovico sredstev za izvedbo projekta zagotavljajo podjetja (AstraZeneca npr. kar 2,5 milijona, GlaxoSmithKline pa več kot milijon EUR).
Tudi s tega vidika predstavlja povabilo koordinatorja raziskovalcem UM posebno čast.
Glede na zgoraj zapisano bi bilo smiselno vaše vprašanje postaviti predstavnikom EU. In sicer, zakaj dovolijo, da v projektih sodelujejo partnerji iz Izraela.
Odgovor Univerze v Ljubljani z dne 16.1.2026
Univerza v Ljubljani se je projektu SEISMIC pridružila v skladu z vsemi internimi postopki in zavezami. Pred podpisom pogodbe smo prejeli celotno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da med partnerji v konzorciju ni izraelske institucije. Poleg tega smo pridobili tudi podpisano potrdilo dekana Fakultete za strojništvo, s katerim jamči, da med sodelujočimi partnerji ni izraelske institucije. Na tej podlagi je bila odločitev o sodelovanju sprejeta skladno z zavezo Senata UL.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Dodaj komentar
Komentiraj