Kaj pa Društvo za neumne stvari?
Med študenti in študentkami, predvsem študenti in študentkami Filozofske fakultete, se je v preteklem letu začela širiti vest o novem društvu. Vse skupaj je zvenelo zelo enigmatično, saj so se vabila na srečanja delila le ustno, plakate na hodnikih o Društvu za neumne stvari, krajše DNS, ali vabila med spletnimi obvestili pa bi iskali zaman.
Novinarke univerzitetne redakcije smo imele to srečo, da je vabilo na eno izmed srečanj prišlo tudi do nas. Odvijajo se vsako drugo sredo zvečer v skupnem prostoru enega izmed študentskih domov v Rožni dolini, kamor smo se odpravile izvedet več o tem, kaj Društvo za neumne stvari počne in o čem sestankuje.
Pogovarjale smo se z Jakobom Stojanovićem, študentom Filozofske fakultete, po čigar zaslugi je društvo nastalo lani aprila in že skoraj eno leto tudi obstaja. Povedal nam je več o zasnovni ideji in nastanku društva.
Društvo je torej vzniknilo in obstaja v duhu študentske samoorganiziranosti. Iz samega imena ne izvemo, za kaj pri društvu sploh gre, zato smo pobudnika za nastanek povprašale tudi, kako so izbirali poimenovanje.
Ime društva je torej dovolj široko, da ne omejuje vsebine, ki jo sodelujoči producirajo, ali tem, o katerih se pogovarjajo. Kot je pojasnil Stojanović, je smisel društva ravno v tem, da se študentje samoiniciativno srečujejo ob določenih terminih, s seboj pa prinesejo lastne avtorske izdelke, ki jih preostalim tudi predstavijo. Ob tem je poudaril, da to ni formalno društvo. Kot so to opisali tudi drugi sodelujoči, je DNS le »grupa na Whatsappu« in »soba v Rožni dolini«. Članico Piko Kovač Pirat smo povprašale, kako je sama prišla do društva in kako se povabila na srečanja širijo.
Vabila na srečanja v Rožni dolini in v skupino na Whatsappu se, kot omenjeno, širijo le ustno. Edino pravilo DNS-ja je, da o njem moraš govoriti, pravijo člani. Zakaj se niso odločili za javna vabila na družbenih omrežjih, na katerih društva ni mogoče najti, razloži Stojanović.
Vabila na sestanke niso javna, vendar je po drugi strani društvu v komunikacijski kanal vseeno uspelo nabrati skoraj devetdeset članov in članic. Kakšno je njihovo študijsko ozadje in koliko so stari, povesta člana Stojanović in Črtomir Kovač.
Akademsko in starostno pluralnost mladih v društvu pripisujejo dvema razlogoma. Prvi je organiziranje društva izven uradnih struktur katere izmed fakultet. Pravijo, da so druženja načrtno zastavili brez vpletenosti v študijsko ali obštudijsko fakultetno dejavnost, saj jim to omogoča širino ustvarjanja in neobvezujočo, neformalno spontanost.
Drugi razlog za raznolikost društva tiči v naravi srečanj in vsebin, deljenih na teh srečanjih. Potek sredinih sestankov je v grobem vsakič isti. Člani določijo specifično temo, na katero se v dveh tednih med srečanji pripravijo z ustvarjanjem izdelkov. Priporočljivo je, da se izdelki na podano tematiko nanašajo, vendar ni zavezujoča.
Člani društva tako predstavijo različne stvari, od bolj do manj neumnih, kot trdijo sami. V skoraj enoletni zgodovini so med seboj delili glasbene videoposnetke, bolj ali manj resne videovsebine, fotografije, odigrali avtorske predstave in brali lastne pesmi. Med materialom pa se najdejo tudi zanimive miselne PowerPointove predstavitve na določeno temo, predstavitve najdenih pisem, ocenjevanje programov domačega pralnega stroja, na zadnjem srečanju pa je članica Pika Kovač Pirat predstavila tudi Vseslovenski kolendar, ki je delo več oblikovalcev.
Vidimo torej, da vsebine niso omejene, dobrodošlo je karkoli. Kot legitimno predstavitev bi, kot zagotavljajo člani, sprejeli tudi nekoga, ki bi pred njimi stal v petminutni tišini. Čeprav v DNS-ju svoje početje in izdelke predstavljajo pod oznako »neumno«, po obisku srečanja hitro ugotovimo, da se v njihovi vsebini skriva še nekaj več. Vsebino za komentarje in kompleksno filozofsko, antropološko, zgodovinsko ali katerokoli drugo razpravo je po njihovem mnenju mogoče najti v čemerkoli. O tem, kaj društvo pomeni ustvarjalcem pri oblikovanju njihovih vsebin, povedo Nik Robek, Jan Robek Arne Bilbija [popravek 18. 3. 2026] in Maj Pikl, ki so na srečanje prinesli video z naslovom »Lov na alkoholike«.
Ustvarjalci se poznajo že od prej, kot razlog za sodelovanje v društvu pa poleg zabave navajajo tudi delo pri lastnih vsebinah. Ker so srečanja DNS-ja neobvezujoča in sproščena, na njih lažje predstavijo svoje videe, ob tem pa jih ne omejuje občutek perfekcionizma, ki bi se pojavil ob strožjih pogojih. Srečanja DNS-ja opisujejo kot varna, tako glede oblike kot tudi pluralne vsebine.
Tako jih dojema tudi Pončo, ki je na srečanju društva predstavil svoje pisne izdelke, palindrome. To so pesmi, v katerih se besede berejo enako, če jih beremo naprej ali nazaj.
Ob povratnih informacijah o vtisu o predstavljenih izdelkih in ob podajanju kritike pa sta se v društvu sčasoma spontano začela tudi navezovanje stikov med samimi ustvarjalci in ustvarjalkami ter deljenje znanja. Z združevanjem spretnosti različnih članov nastajajo tudi skupni projekti, kot je recimo videospot, v katerem so sodelovali Kovač Pirat, Kovač in glasbeni ustvarjalec, ki svoje delo na glasbenih platformah objavlja pod imenom Cenibeni.
Kot omenjeno, je zadnja stopnja pri izdelavi vsebin ta, da gredo med ljudi. Društvo je tako dobra odskočna deska za prva mnenja in podajanje komentarjev, pa tudi za gojenje skupnosti, porajanje idej, piljenje vsebine in forme. Poleg produciranja vsebin pa je razlog za številčnost članov in članic društva tudi v samem občutku, ki ga srečanja pustijo pri obiskovalcih. Več o vtisu društva pove Kovač Pirat.
Društvo za neumne stvari tako obstaja skoraj eno leto, pozanimale pa smo se tudi o njegovih načrtih za naprej. Člani in članice društva so se pred kratkim v razmisleku, kam naprej, strinjali, da se poleg predstavitve stvaritev na srečanjih dodajo tudi nove vsebine. Prihodnost društva vidijo v dvotirnem delovanju, pri čemer bi društvo sestavljala umetniški in teoretski del, vsak drugi teden pa bi izmenično pripadal enemu izmed njiju. O tem so razmišljali že od samega začetka, vendar je bilo to takrat še neizvedljivo, saj je društvo moralo dozoreti, kot pravijo sami.
Razmišljajo tudi o navezavi stika z javnostjo, vendar ob tem poudarjajo organskost tega procesa. Če jim javne predstavitve uspejo, bodo veseli, če pa do tega ne pride, bodo vedno imeli skupnost, v kateri se najde mesto za marsikatero stvaritev, ki pod površjem neumnosti skriva marsikaj. Primere nekaterih javno že objavljenih stvaritev najdete v spletni objavi tega prispevka.
Društvo za neumne stvari je obiskala Jana, impromptu intervju je izvedla Sara.
PRIMERI NEKATERIH IZDELKOV ČLANOV DRUŠTVA:
Vseslovenski kolendar in Pika Kovač Pirat. Instagram: @vseslovenski_kolendar
Youtube kanal gasbenika Cenibeni
Pesem o društvu avtorja Žareta (deljenje so odobrili člani društva)
V podlagi smo poslušali skladbo Romance avtorja Dagored, z licenco freetouse music.
Dodaj komentar
Komentiraj