V tednu po državnozborskih volitvah situacija v Sloveniji ostaja precej negotova. Kljub relativni zmagi Gibanja Svoboda so to zmago nekateri poimenovali Pirova zmaga, saj koalicijske stranke skupaj ne morejo oblikovati večine. Tudi s potencialnimi partnerji z desne strani političnega spektra se seštevek glasov komaj približa 45, kar omogoča vladanje, ne pa tudi udobne večine za sprejem zakonodaje.

Za kolesarje je zanimiv predvsem pregled volilnih programov na področju prometa in trajnostne mobilnosti, ki ga je objavila Koalicija za trajnostno prometno politiko. Analiza je pokazala na precejšnje razlike med levim in desnim polom. Levo-liberalne stranke Gibanje Svoboda, skupna lista Levice in Vesne, Socialni demokrati ter Pirati so predvidele ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Sicer z nekaterimi protislovji: Levica in Vesna sta omenjali nizko ceno goriv, SD pa gradnjo novih voznih pasov, kar ni skladno s cilji zmanjšanja emisij v prometu.

Desne stranke SDS, skupna lista NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča ter Demokrati so v programih poudarjale spodbujanje logistike kot panoge konkurenčne prednosti Slovenije, pretočnost prometa ter gradnjo novih cest in voznih pasov. Posebej izstopa program stranke Resni.ca, ki promet omenja v poglavju o znižanju davkov ter v poglavju o »zeleni prevari«. Predvidevajo spodbujanje nadaljnje rabe fosilnih goriv, ker naj bi zaradi že obstoječe potrebne infrastrukture bila njihova raba ekonomsko upravičena. Zunanjih stroškov prometa in ogljičnega odtisa ne priznavajo.

V povolilni situaciji, kjer noben pol ne zmore zbrati večine, smo prisiljeni iskati kompromise. Sodeč po programu se zdi največji odpadnik antisistemska, do znanosti skeptična stranka Resni.ca. SDS je po oddaljenosti od zmagovalca prav tako podobno daleč. V odgovorih na vprašanja RTV Slovenija namreč jasno izpostavljajo varnost in pretočnost prometa pred javnim prevozom, elektrifikacijo ali trajnostno mobilnostjo. Podobna stališča si delijo s skupno listo NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča, ki prav tako poudarja več povezav, šestpasovne vpadnice in tretjo razvojno os, ne omenjajo pa nuje zniževanja emisij v prometu. Aktualna koalicija je po programu, ki vsebuje tudi najbolj razdelane ukrepe, najbližje stranki Demokrati. Ti omenjajo razogljičenje končne rabe tudi v prometu, čeprav stavijo bolj na elektrifikacijo, digitalizacijo in regionalizacijo kot na spodbujanje trajnostne mobilnosti. 

Žal je stranka z najpodrobnejšim programom za razvoj kolesarjenja – Piratska stranka Slovenije – ostala zunaj parlamenta. V Ljubljanski kolesarski mreži bi si želeli, da bi tudi druge stranke prevzele retoriko »spopada z avtocentrizmom« in se zavzele za »gradnjo kolesarskih supercest med občinami in naselji«, po vzoru najbolj kolesarsko naprednih držav, kot so Danska, Nizozemska in Finska.

Kljub temu lahko kritično ugotovimo: nobena stranka ni predvidela celostnega sistema ukrepov, ki bi zmanjšal emisije v prometu skladno s cilji razogljičenja. Nasprotno, nekatere so celo predvidele ukrepe, ki bi povzročili povečanje emisij. Kljub temu je med strankami ocean razlik, ki nam daje upanje, da se lahko stvari še premaknejo v smer, ki bo omogočila in izboljšala pogoje za kolesarjenje tudi v mestih.

Če bi iz programov različnih strank vzeli najboljše ukrepe, bi bil rezultat naslednji. Poglejmo najprej predloge stranke SD. Zelena proračunska reforma, torej analiza in prenovitev sistema spodbud, ki subvencionira tudi okolju škodljive prakse. Ključno bi bilo, da reforma predvidi povračilo stroškov za prevoz na delo na način, ki bi spodbujal in nagrajeval rabo trajnostne mobilnosti. Drugi predlog je sodobna mestna železnica, ki bi pomagala zagotoviti sodobno mestno in primestno železnico v Ljubljani – še posebej, če bi omogočala tudi prevoz koles, ustrezno in pred vremenskimi vplivi zaščiteno brezplačno parkiranje koles ob postajah in postajališčih ter možnost plačljivega shranjevanja v tako imenovanih »kolesarskih boksih«. Prav tako bi bilo potrebno vzpostaviti ustrezno velika dvigala za prevoz koles do in s peronov potniškega prometa ter vgrajene utorne žlebove na stopniščih – v primeru okvare delovanja dvigal.

Socialni demokrati prav tako predlagajo infrastrukturni sklad. Gre za oblikovanje namenskega infrastrukturnega sklada s stabilnimi in trajnimi finančnimi viri. Čeprav SD omenja sklad kot vir financiranja vzdrževanja cest ter gradnje in obnove prog, bi tak sklad lahko služil tudi kot vir financiranja hitrih, zmogljivejših kolesarskih povezav med naselji. Naslednji ukrep je razvoj kolesarske infrastrukture, torej nadaljevanje pospešene izgradnje celovitejše in medsebojno povezane prometne infrastrukture za pešce in kolesarje ter v mestih dopolnitev javnega prevoza z mrežo P+R sistemov. Sledi souporaba električnih vozil in koles, ki jo je mogoče spodbujati tudi z javno-zasebnim partnerstvom. SD ima najpodrobneje opredeljen program ukrepov, od katerih so mnogi pomembni za razvoj kolesarjenja.

Skupna lista Levice in Vesne medtem predlaga odpravo subvencij za fosilna goriva. Med te subvencije štejemo tudi oprostitve dajatev na gorivo za avtoprevoznike – po velikosti največja okolju škodljiva subvencija. Trenutne začasne oprostitve plačevanja CO2 dajatve in znižanja trošarin na gorivo gredo žal v nasprotno smer. Prav tako lista predlaga aktivno mobilnost, torej spodbujanje aktivne mobilnosti, vključno z znižanjem DDV za kolesa in e-kolesa. Čeprav je aktualna vlada nudila subvencije za nakup koles, je znižanje DDV bolj enostaven način za spodbujanje želene potrošnje. Po drugi strani pa je znižanje davkov težje uvesti, saj takšen ukrep pomeni zmanjšanje prihodkov v proračun, čemur ostro in tradicionalno nasprotuje finančno ministrstvo. Levica in Vesna izpostavljata še krepitev dostopnosti javnih storitev kot ukrep, ki bi lahko izboljšal pogoje za kolesarjenje v mestih.

V Gibanju Svoboda so za te volitve pripravili le kratke programske stebre, zato konkretnih ukrepov niso omenili. Poudarek je na tehnološkem razvoju in elektrifikaciji osebnih avtomobilov, omenjajo pa tudi spodbujanje vseh oblik trajnostne mobilnosti. Demokrati v svojem programu navajajo predvsem tehnološki razvoj. Strategija temelji na elektrifikaciji osebne mobilnosti in uporabi vodika za težki tovorni promet ter državnem načrtu za postavitev polnilne infrastrukture. Za razliko od Gibanja Svoboda Demokrati ne omenjajo trajnostne mobilnosti, ampak stavijo predvsem na elektrifikacijo in digitalizacijo.

Glede na programe si kolesarji v Ljubljani morda lahko obetamo državno podporo pri nadaljnjem razvoju kolesarske infrastrukture. Kljub temu smo previdno optimistični. Tudi v koaliciji, ki je mandat zaključila, promet ni bil prednostni resor pri ukrepih zniževanja emisij, kljub temu da je po deležu največji vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji in zato ključen sektor za doseganje podnebnih ciljev in zavez države. Več pozitivnih sprememb lahko pričakujemo od jesenskih lokalnih volitev. Sploh če se tudi v Sloveniji začnemo zgledovati po uspešnih praksah v tujini. V Münchnu so izvolili župana iz vrst zelenih. V Parizu nadaljujejo ambiciozno politiko županje Anne Hidalgo. 

Ali bo tudi Ljubljana dočakala prioritiziranje trajnostne mobilnosti, dostopnosti in čistejšega zraka za prebivalce? Na Nizozemskem je na izrednih parlamentarnih volitvah novembra 2023 zmagala skrajno desno populistična Stranka za svobodo Geerta Wildersa in po volitvah sestavila desno vladajočo koalicijo. Med drugim je ta nameravala obrniti prometno politiko v prid osebnemu avtomobilskemu prometu, a so proti temu protestirale celo občine, v katerih so delovali župani iz strank koalicije. Koalicija se je po dveh letih poslovila od oblasti. 

V deželi, kjer veliko ljudi za mnogo vsakodnevnih poti na delo in po opravkih uporablja kolo ali kombinacijo kolesarjenja in JPP, se premik nazaj v avtocentrizem torej ni zgodil. Kolesarjenje ni oziroma ne bi smelo biti ne levo, ne desno, ne vmesno. In ne bi smelo biti le šport in rekreacija za moške v najboljših letih in za tiste, ki mislijo, da si bodo z njim ta leta podaljšali. Ohranja nas zdrave, socialno povezane, solidarne ter mobilne z minimalnimi stroški in brez škodljivih posledic za okolje in podnebje. Kolesarji, aktivirajmo se še pred oktobrom, da bomo po lokalnih volitvah dihali boljši zrak, živeli v manj hrupnem okolju ter se vozili s kolesi bolj neposredno, varno in udobno!