S predsedniškega na premierski stolček
Preteklo nedeljo so potekale bolgarske parlamentarne volitve, na katerih je z absolutno večino zmagala stranka Progresivna Bolgarija nekdanjega predsednika države Rumena Radeva, osvojila je nekaj manj kot 44 odstotkov glasov. Zagotovila si je 131 sedežev v 240-članskem parlamentu, torej absolutno večino. Poleg stranke Progresivne Bolgarije se je uspelo v parlament prebiti dvostrankarski koaliciji GERB-SDS, ki je dosegla dobrih 13 odstotkov glasov, stranki Demokratična Bolgarija z dobrimi 12 odstotki, turškemu Gibanju za pravico in svobodo s sedmimi ter skrajno desni stranki Oživitev s štirimi odstotki glasov. Radev je dvajsetega januarja letos odstopil kot predsednik države in napovedal, da se podaja v bitko za parlamentarne volitve. Marca je ustanovil stranko Progresivna Bolgarija, kot glavne točke programa stranke pa je napovedal boj proti korupciji, konec oligarhizma in povrnitev zaupanja v državne institucije. Tokratne volitve niso bile redne, kar je sicer v državi praksa že več let. Bolgarija je imela namreč v petih letih osem parlamentarnih volitev.
Okoliščine, v katerih je lahko Progresivna Bolgarija dosegla zmago in absolutno večino, oriše neodvisni novinar Angel Petrov.
Vzrok dobrega rezultata na volitvah je tudi kampanja stranke Progresivna Bolgarija, ki je različnim družbenim skupinam populistično in selektivno obljubljala izvedbo določenih ukrepov. Več o poteku kampanje pove politolog z Univerze v Sofiji Strahil Delijski.
Kot omenjeno, je Radev svojo stranko ustanovil mesec dni pred volitvami. Kot pojasni Delijski, je program stranke ekonomski neoliberalizem in socialni konzervatizem.
Decembra lani so v Bolgariji potekali protesti proti uvedbi evra, zaradi bojazni pred povišanjem trgovskih marž zaradi izračuna menjalnega tečaja iz bolgarskega leva v evro. Vprašanje uvedbe evra sicer ni bila osrednja točka kampanje, a jo je Radev izkoristil v širši predstavitvi svojih stališč glede suverenosti države. Več o tem pojasni direktorica raziskovalnega centra za migracije in etnične odnose ter politologinja Ana Krestava.
Ključni del programa stranka je sicer njen odnos do Evropske unije in Rusije. Kot pojasni Krestava, bo Radev iskal nekakšne kompromise z zahodnim blokom in Rusijo ter tako ohranjal status quo.
Po mnenju Petrova pomisleki, da bi se Radev pri odnosu do Evropske unije zgledoval po zdaj že nekdanjem madžarskem predsedniku vlade Viktorju Orbanu, sicer niso na mestu.
Kot je v preteklosti pokazal Radev, želi ohranjati tesen odnos z evropskim kapitalom, sploh v kontekstu orožarskih poslov. Delijski ob tem pojasnjuje, da je Bolgarija preveč gospodarsko povezana z Nemčijo in nekaterimi drugimi članicami, da bi bila pripravljena ogroziti svoj položaj v Uniji.
Kljub temu stranka Progresivna Bolgarija in njen predsednik Radev nasprotujeta nekaterim evropskim politikam, zlasti sprejetju zelenega dogovora. Več o tem Petrov.
Ne glede na absolutno večino stranke v parlamentu, je stabilnost nove vlade vprašljiva. Kot pojasnjuje Delijski, nova zmagovalka sicer uživa podporo javnosti in kapitala, ki bi lahko vplival na poteze novega premierja.
Po drugi strani Petrov meni, da bo vlada stabilna, saj si je Progresivna Bolgarija izborila večino, zaradi katere ji ni treba sprejemati kompromisov z drugimi parlamentarnimi strankami.
Po osmih volitvah v petih letih je na oblast prišla stranka, ki ima s svojo absolutno večino boljše možnosti, da izdrži mandat, a njene politike niso odvisne od njenega programa, temveč s katerim pogajalcem sedijo za mizo.
Dodaj komentar
Komentiraj