Zasebni OFFgljikovodiki
Izraelski minister za komunikacije Šlomo Karahi je podpisal ukaz, s katerim je medijski hiši Al Džazira podaljšal prepoved delovanja na območju pod nadzorom Izraela za 90 dni. Ukaz prav tako prepoveduje radiodifuzijskim in internetnim podjetjem, da mediju zagotavljajo svoje storitve. Maja leta 2024 je izraelska vlada pod vodstvom genocidnega vodje Benjamina Netanjahuja glasovala za ukinitev delovanja Al Džazire v kvazi državi. Ukinitev je vlada sprejela potem, ko je kneset potrdil zakon, ki je določal začasno zaprtje tujih radiotelevizijskih postaj, za katere trdijo, da ogrožajo nacionalno varnost. Septembra 2024 so izraelske vojaške sile vdrle v pisarne Al Džazire v mestu Ramala na okupiranem Zahodnem bregu ter zasegle opremo in dokumente, nato pa pisarne zaprle. Decembra lani je izraelski parlament sprejel podaljšanje tako imenovanega Al Džazira zakona za nadaljnji dve leti.
Urad izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je sporočil, da bodo izraelske oblasti dovolile delno odprtje mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom, ko bo Hamas predal truplo zadnjega izraelskega talca. Netanjahujev urad je dejal, da bodo mejni prehod odprli le za ljudi. Prehod v Rafi bi izraelske oblasti morale odpreti v prvi fazi mirovnega načrta, ki ga je zasnoval ameriški predsednik Donald Trump. Palestinsko odporniško gibanje je sporočilo, da je izraelskim oblastem predalo lokacijo posmrtnih ostankov vojaka, ki ga išče sionistična vojska.
V soboto zvečer se je v albanski prestolnici Tirana zbralo več tisoč protestnikov, ki so predsednika vlade Edija Ramo obtožili korupcije in zahtevali njegov odstop. Protestniki, ki jih je vodil predsednik desničarske Demokratske stranke Sali Berisha, so krenili proti parlamentu, kjer so skušali prebiti policijske kardone. Nato so se med policijo in protestniki začeli spopadi, v katerih je bilo po navedbah policije ranjenih deset policistov, Berisha pa je sporočil, da je policija aretirala 25 protestnikov. Novembra lani je posebno korupcijsko sodišče suspendiralo podpredsednico vlade Belindo Balluku zaradi njene domnevne vloge v primeru korupcije z javnimi naročili. Po zahtevi vlade je ustavno sodišče na položaj začasno ponovno imenovalo Balluku do sprejema končne odločitve.
Sirsko obrambno ministrstvo je v soboto potrdilo podaljšanje prekinitve ognja s Sirskimi demokratičnimi silami, znanimi kot SDF, za 15 dni. Podaljšanje prekinitve ognja je po navedbah ministrstva namenjeno podpori operacije Združenih držav Amerike za premestitev zaprtih borcev Islamske države iz zaporov pod nadzorom SDF v Irak. Prva štiridnevna prekinitev ognja se je iztekla v soboto in je bila del 14-točkovnega dogovora, ki sta ga pred dvema tednoma podpisala sirski predsednik Ahmed al Šara in poveljnik SDF Mazloum Abdi. Ta med drugim vključuje postopno integracijo vseh vojaških in varnostnih sil SDF v ministrstvo za obrambo in ministrstvo za notranje zadeve. Ponovni spopadi med SDF in sirskimi vladnimi silami so se začeli šestega januarja.
Člana haitijskega tranzicijskega predsedniškega sveta Edgard Leblanc Fils in Leslie Voltaire sta v petek sporočila, da je večina članov sveta podprla odločitev o razrešitvi premiera Alixa Didierja Filsa-Aiméja. Leblanc Fils razlogov ni navedel, a je dodal, da bo svet novega predsednika vlade imenoval v naslednjih 30-ih dneh. Mandat članom sveta poteče 7. februarja. Devetčlanski svet sestavljajo predstavniki zasebnega sektorja in političnih strank ter en verski voditelj, sedem članov lahko glasuje. Marca leta 2024 je svoj odstop naznanil takratni predsednik vlade Ariel Henry, mesec kasneje je nato zaprisegel prehodni svet.
Venezuelska zakonodajna skupščina je v prvem branju potrdila prenovo zakona o ogljikovodikih, s katero bi razširila zasebno vključevanje v proizvodnjo in trženje surove nafte. Spremenjeni zakon bi zasebnim družbam s sedežem v Venezueli omogočil, da se vključijo v raziskovanje in kasnejše izkoriščanje morebitnih nahajališč nafte. Zasebna podjetja se bodo v ta proces vključila prek pogodb z državo. Osnutek zakona predvideva tudi določbe za reševanje sporov na venezuelskih sodiščih ali prek mediacije in arbitražnih mehanizmov. Trenutno je v veljavi tako imenovani mešani model, po katerem je imelo državno naftno podjetje PDVSA večinski delež v mednarodnih naložbah v naftno industrijo. Poslanci morajo predlog zakona potrditi na drugem branju.
Trenutno na Šubičevi ulici poteka zadnja redna državnozborska seja, na kateri bodo poslanci glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in ustavne sodnike. Mandatno-volilna komisija, krajše MVK, je z 10 glasovi za podprla kandidaturo Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Dolenc, namestnik guvernerja slovenske centralne banke, je vodenje ustanove prevzel januarja lani, ko se je iztekel mandat prejšnjemu guvernerju Boštjanu Vasletu. Dolenc za imenovanje, o katerem bo državni zbor glasoval 3. februarja, potrebuje 46 glasov. Mandatno-volilna komisija je za imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga, znanega kot SDH, podprla tudi Gregorja Rovanška in Luko Steinerja. Nadzorni svet SDH-ja ima po zakonu pet članov, a je mandat leta 2023 potekel Karmen Dietner, lani pa Ivanu Simiču. MVK je potrdil tudi Tamaro Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca kot kandidate za ustavne sodnike. Poleg tega je komisija odobrila Simono Drenik Bavdek kot kandidatko za varuhinjo človekovih pravic.
Civilna iniciativa Varuhi Plečnikovega izročila je opozorila na negotov položaj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Križankah. Iniciativa je predstavila sedem zahtev, med drugim, da se zaščiti jedro srednje šole v Križankah in ustavi njihovo propadanje ter začne z obnovo. Srednja šola za oblikovanje je maja lani državo pozvala, naj odkupi celotne Križanke ter tako zavaruje šolo in kulturno dediščino. Šola se je za poziv odločila zaradi možnosti, da bi Mestna občina Ljubljana odkupila državni delež Križank. Občina je za odkup Križank predvidela 2,9 milijona evrov.
Dodaj komentar
Komentiraj