OFFbleganje Bamaka
Binna Diarra, tiskovni predstavnik milice Džamaat Nusrat Al Islam Val Muslimin, krajše JNIM, je sporočil, da je skupina začela s popolnim obleganjem malijske prestolnice Bamako. Obenem je civiliste opozoril, naj se umaknejo s poti, sicer bodo postali tarče. Nasprotno je vodja vojaške vlade Assimi Goita zatrdil, da je situacija pod kontrolo in da bodo državne sile nevtralizirale skupine, vpletene v poskus državnega udara. Goita se je včeraj sestal z ruskim veleposlanikom v državi Igorjem Gromykom, kasneje pa je rusko obrambno ministrstvo zapisalo, da so njihove paravojaške sile pomagale preprečiti državni udar in upornikom preprečile zavzetje ključnih objektov, tudi predsedniške palače. V soboto so se začeli boji med milico JNIM, tuareško separatistično milico Azavadska osvobodilna fronta in državno vojsko ter najemniki ruskega vojaškega podjetja Wagner. Tuareški uporniki so sporočili, da so prevzeli nadzor nad mestom Kidal na severu države. V napadih so uporniki v njegovi rezidenci v mestu Kati blizu največje vojaške baze v državi ubili tudi obrambnega ministra Sadia Camaro.
Kosovski parlament do polnoči ni potrdil novega predsednika države, kar pomeni, da se bodo volivci na Kosovu v zadnjem letu dni že tretjič podali na volitve. Ustava v primeru neimenovanja novega predsednika namreč določa razpustitev parlamenta in razpis novih predčasnih volitev. Glasovanja o predsedniku države sta se udeležili stranki Samoodločba Albina Kurtija in poslanci njegove koalicijske partnerice, za dosežen kvorum pa je potrebna dvotretjinska prisotnost 120-članskega parlamenta. Opozicijski poslanci so sejo bojkotirali. V začetku marca poslanci kosovskega parlamenta zaradi obstruiranja opozicije niso izbrali novega predsednika države, zaradi česar je nekdanja predsednica države Vjose Osmani parlament razpustila. Kosovsko ustavno sodišče je nato začasno ustavilo izvajanje odloka predsednice o razpustitvi parlamenta in poslancem rok za izbiro novega predsednika države podaljšalo za 34 dni, torej do 28. aprila. V skladu z ustavo morajo na Kosovu nove parlamentarne volitve izvesti v naslednjih 45 dneh.
Romunski socialni demokrati, krajše PSD, in skrajno desna Zveza za zedinjenje Romunov, znana kot AUR, sta vložili predlog o nezaupnici vladi premierja Ilije Bolojana. Predsednik AUR George Simion je sporočil, da je predlog podprlo 251 članov parlamenta. Prejšnji teden so socialdemokrati zapustili vlado, potem ko so predsednika vlade Bolojana pozvali k odstopu. V PSD so bili nezadovoljni z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada, v kateri so sodelovale tudi Zveza za rešitev Romunije, Demokratična zveza Madžarov v Romuniji in Bolojanova Nacionalno liberalna stranka. Med sprejetimi ukrepi so zamrznitev plač in pokojnin v javnem sektorju ter zmanjšanje javnih izdatkov in števila delovnih mest v javni upravi. Stranka je sicer sporočila, da bi bila pripravljena na vrnitev v vlado, ki bi jo vodil drug premier.
Malteški premier Robert Abela je za 30. maj razpisal predčasne parlamentarne volitve. Za volitve devet mesecev pred koncem petletnega mandata se je vodja levosredinske Laburistične stranke odločil zaradi potrebe po stabilnosti v luči geopolitičnih pretresov. Abela je premierski stolček zasedel leta 2020 in je stranko vodil na parlamentarnih volitvah dve leti kasneje, ko so Laburisti osvojili okoli 55 odstotkov glasov. Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago Laburistom pred desnosredinsko Nacionalistično stranko.
Združeni arabski Emirati so sporočili, da bodo s 1. majem zapustili organizacijo držav proizvajalcev nafte Opec in Opec+. Emirati so se za umik iz naftnega kartela odločili zaradi želje po zasledovanju nacionalnih interesov. Delež Združenih arabskih Emiratov v proizvodnji nafte v skupini OPEC je znašal okoli tretjino. V zadnjih letih so kartel zapustile Indonezija, Katar, Ekvador, Angola in Gabon. Emirati so skupini naftnih proizvajalk pridružili leta 1967, sedem let po ustanovitvi. V kartelu ostaja še enajst držav.
Ameriški senat je z 51 glasovi za in 47 proti blokiral resolucijo, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu preprečila, da bi brez odobritve kongresa odredil vojaško akcijo proti Kubi. Člani Republikanske stranke so blokado zagovarjali, češ da omejevanje predsedniških pooblastil ni potrebno, saj Trump na Kubo ni napotil enot. Trump je po napadih na Iran in ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura dejal, da je Kuba naslednja ter da bodo Američani morda strmoglavili kubansko vlado.
Začasni skupni odbor državnega zbora je na nujni seji podprl predlog zakona o vladi, s katerim se bo število ministrstev skrčilo z 19 na 14. Predlog so podprli poslanci Slovenske demokratske stranke, Demokratov, Resni.ce in trojčka Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa. Poslanska skupina Levice in Vesne je vložila dopolnilo k predlogu, po katerem bi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za gospodarstvo in šport ostala ločena, kar je odbor zavrnil. Dvojec je vložil tudi dopolnilo za ohranitev ministrstva za solidarno prihodnost, kar je odbor prav tako zavrnil. Do spremembe zakona in združevanja več ministrstev so bili kritični tudi pri Svobodi, a predlogu niso nasprotovali. O predlogu zakona o vladi bodo na današnji izredni seji odločali poslanci. Če bo zakon sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo. Stevanović je ob tem dejal, da bodo poslanci Resni.ce predlagani zakon o vladi podprli, a da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma.
Dodaj komentar
Komentiraj