OFF z interventnim zakonom
Vodja libanonskega odporniškega gibanja Hezbolah Naim Kasem je sporočil, da gibanje nasprotuje vključenosti razorožitve v pogajanjih med Libanonom in Izraelom. Borce gibanja je ob tem pozval, naj bojišče spremenijo v pekel za izraelske sile. Spomnimo, od sredine aprila velja prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom, ki jo sionistična tvorba redno krši. Gre sicer za dogovor med sionističnimi in libanonskimi oblastmi in ne s Hezbolahom, kot je to veljalo za dogovor iz novembra 2024.
Zunanji ministri Evropske unije so dosegli dogovor o sankcijah proti izraelskim naseljencem zaradi nasilja nad Palestinci, potem ko je Madžarska po nastopu novega premierja Pétra Magyara odpravila blokado sankcij. Izrael je ukrep kakopak kritiziral in ga označil za samovoljno in politično odločitev. Sankcije, ki predvidevajo zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v Evropsko unijo, bodo veljale za sedem naseljencev oziroma za njihove organizacije na Zahodnem bregu, ki ga zaseda sionistična tvorba.
Svet Evropske unije je po petnajstih letih obnovil sporazum o sodelovanju s Sirijo. Evropska unija je leta 2011 delno začasno ustavila izvajanje trgovinskih določb sporazuma zaradi neodobravanja vladavine nekdanjega predsednika Sirije, Bašarja al Asada. Po navedbah visoke predstavnice Evropske unije Kaje Kallas so se zunanji ministri Evropske unije dogovorili za odpravo sankcij proti sirskima ministrstvoma za notranje zadeve in obrambo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med januarskim obiskom sirskega predsednika Ahmeda Al Šare v Damasku obljubila, da bo Evropa storila vse, kar je v njeni moči, da bi podprla okrevanje Sirije. Komisija je nato prejšnji mesec predlagala ponovno aktivacijo celotnega sporazuma, ki med drugim odpravlja carine na uvoz večine industrijskih izdelkov iz Sirije ter nafte, naftnih derivatov, zlata, plemenitih kovin in diamantov.
Poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice predlagata spremembe poslovnika državnega zbora, s katerimi bi zagotovili tajnost glasovanja poslancev. Po predlogu poslanskih skupin bi podpisane glasovnice štele kot neveljavne, prav tako poslanci ne bi smeli kazati glasovnic ostalim poslancem ali jih fotografirati. Slednje bi veljalo tudi za člane komisije za tajno glasovanje. Za uveljavitev predlaganih sprememb poslovnika je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
Državni zbor je v okviru izredne seje na tajnem glasovanju podprl predlog, da se za podpredsednico državnega zbora imenuje Natašo Avšič Bogovič iz vrst Gibanja Svoboda. S tem je postala tretja podpredsednica državnega zbora poleg Danijela Krivca iz Slovenske demokratske stranke in Franca Križana iz Demokratov. Njeno imenovanje je podprlo 74 poslank in poslancev, pet jih je bilo proti, štirje pa so oddali neveljavno glasovnico. Poslanci so prav tako s 46 glasovi za in devetimi proti potrdili novo generalno sekretarko državnega zbora Špelo Ocvirk, ki bo tako nasledila Uršulo Zore Tavčar, ki je funkcijo generalne sekretarke državnega zbora opravljala tri zaporedne mandate.
Mestna občina Ljubljana je objavila javno naročilo za nakup šestnajstih avtobusov na električni pogon. Naročilo je razdeljeno na tri sklope glede na dolžino avtobusov. Prvi sklop obsega nakup petih avtobusov dolžine devet metrov, drugi sklop nakup petih avtobusov dolžine 12 metrov, zadnji sklop pa nakup šestih avtobusov dolžine 18 metrov. Omenjena naložba v posodobitev voznega reda občine se izvaja v okviru programa Evropske kohezijske politike v obdobju 2021 do 2027, zanjo pa bo namenjenih tri in pol milijona kohezijskih evrov.
Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v trojčku NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ca s podporo Slovenske demokratske stranke. Zakon znižuje davek na dodano vrednost, krajše DDV, petnajstim osnovnim prehrambenim živilskim izdelkom na 9 odstotkov, prav tako začasno znižuje davek na energente na isti odstotek. Po zakonu se prav tako znižuje stopnja dohodnine na oddajanje premoženja v najem in sicer s 25 odstotkov na 15. Zakon prav tako uvaja tako imenovano socialno kapico, ki omejuje višino osnove za plačilo vseh socialnih prispevkov pri znesku sedem tisoč 500 bruto. Prav tako odpravlja prepoved dela javnih uslužbencev pri zasebnih izvajalcih v zdravstvu, ponovno dovoljuje sklepanje podjemnih pogodb med javnimi zavodi ter zasebniki in ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, in upokojence. Sindikati, odhajajoča koalicija in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije zakonu nasprotujejo. Po mnenju SD, Levice in Svobode zakon ni interventne narave in je namenjen samo peščici najbogatejšim. Na zakon je prav tako imela pripombe zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je problematizirala zlasti tako imenovani omnibus učinek zakona, saj ta vpliva na deset drugih samostojnih zakonov. Prav tako je opozorila na ustavnopravno tveganje, saj zakon ureja tako davčno kot drugo zakonodajo. V primeru razpisa referenduma bi tako lahko prišlo do neskladja, saj slovenska zakonodaja ne pozna zakonodajnega referenduma samo za del zakona, ampak za celotnega. Napoved zakonodajnega referenduma in razloge za nasprotovanje zakonu navaja poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Prav tako so zbiranje podpisov za zakonodajni referendum napovedali predstavniki sindikalnih central. Če bo državni zbor sprejel sklep o neustavni dopustnosti razpisa referenduma, se bodo obrnili na ustavno sodišče, navaja predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Jakob Počivavšek.
Akademskih petnajst:
Danes bodo na Univerzi v Mariboru potekale volitve novega rektorja. Kot smo poročale prejšnji teden, se za mesto potegujeta dva profesorja fizike, Dean Korošak in Mitja Slavinec. Korošak je zadnja štiri leta opravljal funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, Slavinec pa je nekdanji dekan za naravoslovje in matematiko. Na volitvah imajo največjo težo glasovi visokošolskih učiteljev in drugih pedagoških delavcev, ki skupaj predstavljajo 60 odstotkov končnega izida, glasovi študentske populacije in drugih zaposlenih na univerzi pa prispevajo po 20 odstotkov. Vsi volilni upravičenci lahko oddajo svoj glas na članici univerze od 10. do 16. ure. Neuradni izid glasovanja bo sicer znan predvidoma zvečer.
V Franciji so od prejšnjega ponedeljka v šolskih univerzitetnih menzah študentkam na voljo kosila za en evro. Ukrep je posledica prizadevanj študentskih organizacij, da bi bilo kosilo za en evro dostopno vsem študentkam, ne samo tistim z nizkimi dohodki in tistim, ki prejemajo finančno pomoč. Doslej je bila običajna cena kosila, ki vključuje predjed, glavno jed in sladico, sicer 3,30 evra. Januarska raziskava študentske organizacije je pokazala, da je 48 odstotkov študentk zaradi finančnih razlogov vsaj enkrat ostalo brez hrane, 23. odstotkom pa se je to zgodilo večkrat na mesec. Leta 2024 je bilo po podatkih upravljavca univerzitetnih menz Crous v shemo kosil za en evro vključenih okoli 667 tisoč študentk, po standardni ceni 3,30 evra pa so takrat postregli okrog 46,7 milijonov obrokov. Čeprav ukrep vlade na prvi pogled deluje pozitiven, so nekateri do njega kritični. V Študentski zvezi Lille tako opozarjajo, da po novem drugega obroka, torej večerje, ni več mogoče prejeti po subvencionirani ceni v času kosila, saj morajo zanj odšteti 9,90 evra. Prej so namreč študentke lahko hkrati prevzele dva obroka, pri čemer so enega lahko vzele s seboj. Študentke lahko sicer drugi subvencionirani obrok še vedno prejmejo zvečer v študentski menzi, a to še vedno otežuje situacijo študentkam, ki ne prebivajo blizu študentske menze. Prav tako opozarjajo, da so bile prej poleg glavne jedi upravičene še do predjedi, sadja in sladice, z novim ukrepom pa jim bosta pripadala samo dva dodatka. Obsojajo tudi, da se je ukrep začel izvajati še preden je država zanj zagotovila zadostna sredstva, in opozarjajo na vse bolj negotove delovne pogoje delavcev omrežja Crous, za katere ocenjujejo, da se bodo z novim ukrepom še poslabšali.
V Singapurju so v šolah kot skrajni ukrep uvedli kaznovanje z udarci s palico za vse fante, starejše od 9 let. Gre za nov vzgojni ukrep, o katerem je prejšnji torek razpravljal tudi tamkajšnji parlament. Minister za izobraževanje Desmond Lee je poslancem zatrdil, da bodo ukrep izvajali šele, citiramo: »če se bodo vsi drugi ukrepi glede na resnost kršitve izkazali kot neustrezni«. Povedal je tudi, da bo udarce moral odobriti ravnatelj, izvedli pa jih bodo le pooblaščeni učitelji. Za ukrep so se odločili po enoletnem premisleku po več incidentih glede ustrahovanja v šolah. Na dekletih tovrstne kazni ne bodo smeli izvajati, saj kazenski zakonik države prepoveduje takšno kaznovanje žensk. Mednarodne organizacije, kot sta Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija, uporabi telesnega kaznovanja otrok nasprotujejo.
V Mehiki bodo šolarji pouk zaradi svetovnega nogometnega prvenstva končali prej kot običajno. Oblasti so v petek namreč sporočile, da bodo šolarji letos odšli na počitnice že 5. junija, torej 40 dni prej. Minister za visoko šolstvo Mario Delgado je kot razloga za odločitev omenil priprave na varen prihod tisočih navijačev in pričakovanje vročinskega vala v več zveznih državah. Minister je prav tako razmišljal o ponovni preučitvi datuma začetka pouka, ki je sicer predviden za 31. avgust. V analitičnem središču za evalvacijo in spremljanje vladnih operacij Mexico Evalua opozarjajo, da bo prestavitev konca šolskega leta vplivala na več kot 23,4 milijona učencev, saj bo skrajšala čas učenja in povzročila neenakosti. Glede ukrepa so kritična tudi združenja staršev, saj pravijo, da se z njimi niso posvetovali, poleg tega pa se mnogi starši soočajo z izzivom iskanja rešitev za varstvo otrok za daljše obdobje.
Dodaj komentar
Komentiraj