OFF pomilostitve zapornikov v Mjanmaru
Ob polnoči je v veljavo stopila desetdnevna prekinitev ognja med Libanonom in agresorjem Izraelom, ki sta jo po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sklenila izraelski premier Benjamin Netanjahu in libanonski predsednik Džozef Aun. Izraelska vojska ostaja v Libanonu na 10 kilometrov širokem okupiranem območju ob meji z Izraelom. Glede na trditve ameriškega zunanjega ministrstva dogovor libanonski državni vojski nalaga, da prepreči napade libanonskega antisionističnega odporniškega gibanja Hezbolah na izraelske položaje. Iz Hezbolaha sporočajo, da bodo njihovi borci prekinitev ognja spoštovali, če jo bodo spoštovali tudi izraelski vojaki. Agresorska vojska je prekinitev ognja začela kršiti takoj. Po poročanju libanonske Nacionalne tiskovne agencije je izraelska vojska uničila most Kasmija, ki povezuje okrožji Tira in Sidona. Prav tako je bombardirala dolino Beka na vzhodu, in sicer cesto, ki povezuje Bejrut s sirsko prestolnico Damask. Od začetka invazije v Libanon, ki jo je izraelska vojska sprožila v začetku marca po ameriško-izraelskem napadu na Iran, so izraelski vojaki ubili vsaj 2000 Libanoncev, vsaj milijon pa so jih pregnali iz domov.
Francoska vlada je sporočila, da bo za ženske, mlajše od 26 let, ki imajo državno kartico zdravstvenega zavarovanja in tiste, ki zaradi nizkih dohodkov prejemajo posebno zdravstveno pomoč, krila stroške menstrualnih pripomočkov. Upravičenkam bo denar vrnjen, če bodo kupile izdelke v lekarnah. Ukrep je parlament sprejel leta 2024 v okviru zakona o financiranju socialne varnosti, vendar do sedaj ni bil udejanjen.
Predsednik Mjanmara Min Aung Hlaing je podpisal odlok o pomilostitvi več kot štiri tisoč zapornikov. Med pomiloščenimi je nekdanji predsednik Win Myint, ki ga je vojska odstavila leta 2021 med vojaškim udarom. Obsojenim na smrt, ki na usmrtitev še čakajo, odlok spreminja smrtno kazen v dosmrtni zapor, prej obsojenim na dosmrtno ječo pa kazen spreminja v 40 let zapora. 80-letni nekdanji predsednici Aung San Suu Kyi predsednikov odlok 27-letno zaporno kazen krajša za šestino. Med izpuščenimi zaporniki je 179 tujcev, ki jih čaka deportacija. Mjanmarska vojska je med državnim udarom po poročanju mjanmarskega Združenja za politične zapornike zaprla več kot 30 tisoč ljudi.
Ministrstvo za ozemeljsko upravo Burkine Faso je razpustilo 118 nevladnih organizacij. Kot razlog ministrstvo navaja kršitve julija lani sprejetega zakona o združevanju. Vse razpuščene organizacije imajo sedež v Burkini Faso. To je zadnji v vrsti ukrepov vojaške hunte zoper nevladne organizacije v državi. Januarja letos je hunta z odlokom razpustila vse politične stranke in nacionalizirala njihovo premoženje. Novembra lani je vlada ukazala prenos vseh bančnih računov nevladnih organizacij na novoustanovljeno državno banko.
V Demokratični republiki Kongo je prisegel novi stari predsednik Denis Sassou Nguesso iz Kongovske laburistične stranke. Peti mandat je osvojil s 95-odstotno podporo na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Sassou Nguesso je funkcijo predsednika prvič opravljal med letoma 1979 in 1992, na oblast pa se je vrnil leta 1997 po zmagi v drugi kongovski državljanski vojni. Leta 2015 so volivci na referendumu podprli njegov predlog za spremembe ustave, ki je odpravil omejitev predsedniških mandatov na dva, ukinil prepoved kandidature za starejše od 70 let in skrajšal trajanje mandata s sedmih na pet let.
Okrožno sodišče v KuGompu je obsodilo vodjo južnoafriške opozicijske stranke Borci za ekonomsko svobodo in poslanca parlamenta Juliusa Malemo na petletno zaporno kazen zaradi nezakonitega posedovanja orožja in streljanja. Sodišče je Malemi kazen izreklo zaradi posnetka s proslave ob peti obletnici ustanovitve stranke, na katerem strelja v zrak. Za krivega je bil spoznan oktobra. Malema je nekdanji vodja podmladka Afriškega nacionalnega kongresa, ki ga je zapustil leta 2013 po sporu s tedanjim predsednikom stranke, Jacobom Zumo. Naslednje leto je ustanovil in prevzel vodenje nacionalkomunistične stranke Borci za ekonomsko svobodo. Ta je od parlamentarnih volitev maja 2024 četrta največja stranka v parlamentu.
Vlada je izdala uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in obsegu sredstev za letošnje leto. Uredba na seznam storitev zavarovanja dodaja več programov pri izvajalcih z novo opremo, uvaja plačevanje novih programom in krči seznam programov, ki se jih plačuje po realizaciji. Na seznam storitev med drugim dodaja storitev nadzorovane zdravstvene obravnave v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov in specialistične bolnišnične dejavnosti klinična prehrana. Dodatno vpeljuje financiranje belih zalivk za starejše od 26 let. Dodatne programe je ministrstvo za zdravje zagotovilo vsem izvajalcem, ki so lani dobili novo opremo za opravljanje magnetne resonance in CT skeniranja. Uredba nadomešča tako imenovani splošni dogovor v zdravstvu, ki med zdravstveno blagajno in izvajalci storitev do konca novembra ni bil sklenjen.
Dodaj komentar
Komentiraj