Pogovorni večer: Marčelo in Srđan Jovanović
Zaradi izrednega dogodka je Borza piva na zadnji sobotni večer v marcu pokala po šivih. Le redki so se uspeli pravočasno dokopati do karte na Eventimu, sicer pa je bil nabito poln lokal v Savskem naselju zaprt za zunanje obiskovalce. Vseeno se uspem pretihotapiti skozi glavni vhod, ko me prestreže natakar. Avtomatsko roke dvignem v zrak in hitro pokažem RŠ-novinarsko izkaznico, s katero natakarja nehote prestrašim. Očitno je mislil, da mu pred nosom maham s policijsko značko. Po nekaj sumničavih besedah s šefom se odločita, da kljub gneči naredita izjemo za edino novinarko, ki bi se želela udeležiti pogovornega večera z Marčelom in Srđanom Jovanovićem.
Pogovor je vodil Srđan Jovanović, srbski igralec in stand-up komik, ki je najbolj znan po soustvarjanju satirične radijske oddaje Mentalno razgibavanje. Kultna oddaja je sprva začela oddajati leta 2008 na vodilni nacionalni radijski postaji Radio S. Kasneje se je preselila na televizijsko hišo B92 in Nova S, dokler ni bila ponovno ukinjena ali bolje rečeno cenzurirana. Zaradi kritičnega odnosa do oblasti sta bila avtorja v Srbiji na različne načine preganjana, zato večinoma nastopata v tujini.
Gost pogovornega večera je bil Marko Šelić, srbski glasbenik, reper in pisatelj, množicam bolj znan pod umetniškim imenom Marčelo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Beogradu, smer srbski jezik in književnost. O političnem stanju v Srbiji piše v kolumni v časopisu Danas, pogosto pa spregovori tudi v živo na študentskih protestih po padcu nadstreška v Novem Sadu. Preizkusil se je tudi v gledališču ter kot soavtor televizijske oddaje Perspektiva in urednik srbske izdaje stripa Dylan Dog. Kot sam pravi, dela v Beogradu, živi pa v svojem svetu.
Na manjšem odru v kotu lokala sta bila nameščena dva udobna naslonjača in klubska mizica, na katero sta protagonista večera lahko odložila svoj kozarec piva ali mikrofon. Poleg piva in rakije so se na mizah gostov gnetli krožniki, obloženi s pleskavicami, čevapi in burgerji, obiskovalci pa so sproščeno čebljali v srbskem jeziku. Kot sem lahko razbrala, sta protagonista nastopila pred zelo raznoliko publiko. Ne zgodi se pogosto, da se na enem mestu zberejo srbski izgnanci, »gastarbajterji«, kulturniki, glasbeniki, športniki, ljubitelji hip hopa … in ena novinarka. Hitro je postalo jasno, da ne gre za običajen pogovorni večer, temveč za srečanje srbske diaspore v Ljubljani.
Srđan in Marčelo sta v dobrih dveh urah z enim premorom postregla z aktualnimi političnimi temami v Srbiji, kot so bile lokalne volitve, pa tudi s šalami in dovtipi o korupciji, cenzuri in neizobraženih ministrih srbske vlade. Manjkalo ni niti kritičnih pogledov na glasbeno sceno in poplavo podkasterjev, ki smetijo sceno s prežvečenimi vprašanji in neinovativnimi vsebinami.
Osrednja tema pogovora so bile politične razmere v Srbiji, kjer aktivisti že dlje časa izpostavljajo številne škodljive prakse, ki so se uveljavile v državi. Med drugimi izstopa zaenkrat uspešen boj okoljskih aktivistov proti korporaciji Rio Tinto, ki je skupaj s srbsko vlado zastavila načrt za kopanje litija v dolini reke Jadar. Priznati moramo, da tudi v »zahodnih demokracijah« nevladne organizacije trenutno ne dosegajo takšnega dometa in okoljevarstvenih uspehov. Čeprav na avstrijskem Koroškem, le nekaj deset kilometrov od slovenske meje, pripravljajo projekt izkopavanja litija, so odzivi javnosti veliko bolj medli. Marčela smo vprašali, kaj meni o tem, da se študentsko gibanje v Srbiji postavlja kot zgled uspešnega delovanja civilne družbe.
V zadnjih letih se je veliko intelektualcev izselilo iz države. Med njimi je tudi moderator pogovora z Marčelom, Srđan Jovanović. Zaradi onemogočanja dela in ustvarjanja se je nedavno preselil v Ljubljano. Kot je večkrat poudaril, se tukaj zaenkrat počuti varno. Medtem ko v Srbiji vsakodnevno poročajo o aretacijah aktivistov, volitve pa spremljajo nasilni incidenti, je politična situacija v Sloveniji, ne glede na rezultate volitev, vsaj na videz umirjena. Glede na prakso preganjanja nasprotnikov politične vladavine Aleksandra Vučića smo preverili, ali morda tudi Marčelo razmišlja o selitvi v tujino.
Kot mnoge javne osebnosti v Srbiji se je tudi Marčelo izpostavil na protikorupcijskih protestih. Redni množični protesti, ki so sledili zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024, v organizaciji študentskega gibanja še vedno potekajo v številnih krajih v Srbiji. Zahteve protestnikov po razkritju dokumentacije o izgradnji železniške postaje v Novem Sadu so podprli dijaki, šolniki, kmetje, nekateri sindikati, nevladna združenja in kulturniki. Po tragediji v Novem Sadu se je širša javnost lahko prepričala, da korupcija sega do najvišjih vej oblasti in da ne samo škoduje, ampak tudi dobesedno ubija. Enega največjih shodov v Beogradu 15. marca 2025 se je udeležilo več sto tisoč ljudi, zadnji množični protest pa se je odvil 23. maja.
Podporniki protikorupcijskih protestov ne vidijo druge možnosti, kot da vztrajajo. Kljub temu se Marčelo zaveda, da ni protesta, govora ali nastopa, ki bi prebudil vest tistih, ki jih ni ganila smrt šestnajstih ljudi na železniški postaji. Edina rešitev je zamenjava oblasti, vendar je to lažje reči kot storiti – predvsem zaradi podkupljenih izvrševalcev oblasti, omejene svobode izražanja in pristranskega poročanja medijev. Vseeno si želi, da bi se več ljudi opogumilo in prijelo za mikrofon. Kot pravi, vsakič ko ponovno spregovori Marčelo, nekdo drug izgubi priložnost, da bi prišel do besede.
V zahtevnih družbeno-političnih razmerah, kjer se neučinkovitost sistema opaža na vsakem koraku, je težko ohranjati moč duha. Marčela smo vprašali, kje državljanke in državljani Srbije iščejo upanje.
Marčelo je vsestranski umetnik, predvsem pa mojster besede. O njegovi ustvarjalnosti in besedni spretnosti priča šest albumov in sedem knjig. V dvajsetletni karieri se je uveljavil predvsem kot reper, ki piše družbenokritične tekste. Odlikujejo ga hitrost, spretnost in sposobnost pripovedovanja, zaradi česar se ga drži vzdevek »srbski Eminem«. Mnogi smatrajo, da so njegova besedila temačna, a Marčelo verjame, da ravno skozi temo najlažje ugledamo luč. Po streljanju na OŠ Vladislav Ribnikar v Beogradu leta 2024 je napisal pesem Vatra u mraku, ki je postala del obveznega glasbenega repertoarja na študentskih protikorupcijskih protestih.
Pravkar smo slišali nastop otroškega pevskega zbora, ki je na velikem protikorupcijskem shodu lani v Nišu pripravil priredbo pesmi Vatra u mraku.
Marčelo je bil večkrat prepoznan zaradi doprinosa k razvoju kulture mladih. Po volitvah smo v Sloveniji ozavestili dejstvo, da so mladi večinsko podprli konservativne politične stranke. Gre za trend odmika od liberalnih vrednot, ki se opaža v mnogih evropskih državah. Marčela smo vprašali, zakaj se zdi, da se na svetovnem nivoju mladi v političnem smislu vse bolj usmerjajo v desno.
Pogovorni večer je bil hkrati priložnost, da Marčelo predstavi Malterego, pravkar zaključeno serijo romanov, v katerih se glavni junak Leo bori s sanjami o maščevanju, ter dvojni vinil konceptualnega albuma Nojeva varka. Napovedal je tudi izdajo pesniške zbirke. Prisluhnimo izseku pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke, v kateri Marčelo obravnava različne družbene pojave, ki so pogosto povezani z negotovimi življenjskimi razmerami sredi politično nestabilne države. Med njimi so tudi partnerski razhodi. Ekskluzivno samo za poslušalke in poslušalce Radia Študent recitacija pesmi Razvodničar ali kot bi lahko prevedli v slovenski jezik – Ločitvenik.
Čisto za konec smo Marčelu zastavili vprašanje, kaj bi želel sporočiti slovenskim študentom in študentkam, ki se zavzemajo za pravičnejšo družbo.
Oddajo je kot edina novinarka na dogodku ekskluzivno za Radio Študent pripravila Andrea.
Dodaj komentar
Komentiraj